Slo-Tech - Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.
Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je porabljal 2,4 MW električne energije ob delovanju, kar je preveč, da bi se nadaljnje delovanje še izplačalo. Postavitev sistema je stala 120 milijonov dolarjev in že tedaj je bil RoadRunner zaradi svoje strukture precej kontroverzen. Imel je 6.563 dvojedrnih procesorjev AMD Opteron in dvakrat toliko posebnih grafičnih procesorjev PowerXCell 8i (Cell), ki so bili izpeljanka iz procesorjev za PlayStation 3. Uporaba GPU-jev za splošne izračune (GPGPU) je bila tedaj še v povojih in prav RoadRunner je spremenil projektiranje superračunalnikov v prihodnosti.
Danes, pet let pozneje, RoadRunner torej roma na smetišče zgodovine. Najmočnejši superračunalniki so danes približno desetkrat hitrejši in hkrati približno tolikokrat varčnejši. Znanstveniki načrtujejo preboj meje eksaflopsa med leti 2020-2030, a bo za to potrebnih še nekaj izboljšav pri učinkovitosti in ceni.
Ocena čez prst je, da je 1MW porabe mašine na leto strošek 1M$, exaflop pa hočejo spraviti v okvir 20MW, kar je nekako največ, kar si lahko ustanove, ki bi želele tak stroj, privoščijo letno. Vsaj tako je bilo lani, bomo videli, kako bodo spremenili zgodbo letos.
Ko je že ravno beseda o odsluženih superračunalnikih - a kdo ve, kaj se je zgodilo z onim Convexom z IJS? Ga še imajo kje spravljenega? Verjetno ga niso odpeljali v staro železo, ali pač?
Ko je že ravno beseda o odsluženih superračunalnikih - a kdo ve, kaj se je zgodilo z onim Convexom z IJS? Ga še imajo kje spravljenega? Verjetno ga niso odpeljali v staro železo, ali pač?
O.
AFAIK je se vedno v satuljah. Geniji.press
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
sskj: šatulja -e ž (u) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
Ko je že ravno beseda o odsluženih superračunalnikih - a kdo ve, kaj se je zgodilo z onim Convexom z IJS? Ga še imajo kje spravljenega? Verjetno ga niso odpeljali v staro železo, ali pač?
O.
AFAIK je se vedno v satuljah. Geniji.press
Zakaj ga pa niso vsaj sestavili? Kdaj se je to nabavljalo, pred 20imi leti?
Ko je že ravno beseda o odsluženih superračunalnikih - a kdo ve, kaj se je zgodilo z onim Convexom z IJS? Ga še imajo kje spravljenega? Verjetno ga niso odpeljali v staro železo, ali pač?
O.
AFAIK je se vedno v satuljah. Geniji.press
Zakaj ga pa niso vsaj sestavili? Kdaj se je to nabavljalo, pred 20imi leti?
Malce sem zmeden o porabi novih superračunalnikov, ki naj bi bili 10x bolj varčni. Ali to pomeni za 10 peta FLOPS 240 KW? Ali za isto hitrost torej 1 P FLOPS = 240KW, za 10 P FLOPS 2,4MW?
There are 10 types of people. Those who understand binary and those who don't.
Glede na to, da niso izvedli nobenega jedrska poskusa, bi rekel, da se je investicija se kako povrnila. Bolj bukove drzave (npr. S Koreja) morajo pac izvajati dejanske jedrske poskuse.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
samo simulacije niso vse (ajd, pri jedrskih reakcijah je sicer lazje). tut za f-35 (lovski bombnik) se je govorilo, da se bo vecino verifikacije naredilo na tak nacin in bo treba z flight testi preizkusit samo (neke nizke procente celotne flight envelope), pa se je v realnosti izkazalo ravno obratno. bi bilo pa za jedrske razpade seveda mozno narediti kvalitetno sim, sploh ce imas podatke od izmerkov, da lahko primerjas.
Glede na to, da niso izvedli nobenega jedrska poskusa, bi rekel, da se je investicija se kako povrnila. Bolj bukove drzave (npr. S Koreja) morajo pac izvajati dejanske jedrske poskuse.
Pa si kdaj pomislil, da testiranje ni nujno glavni namem testa?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
