IE 10
vir: WikipediaPrvič smo o tem brali junija, vendar si je zaradi burnega odziva W3C delovne skupine, posebej predstavnice Mozille (ki vodi standard) Microsoft takrat hitro premislil. Natančna kronologija dogodkov je na na voljo na ZDNetu, ampak v bistvu je šlo za to, da jim je Aleecia M. McDonald iz Mozille zabrusila, da češ kaj se pa gredo. Po privzetem vključen DNT naj bi namreč "šel mimo volje uporabnika". McDonaldova je potem na hitro popravila delovno različico standarda, in to tako, da je moral biti DNT po privzetem izključen, vključil pa ga je lahko šele uporabnik, ročno. Še dalje je izpeljala zanimive zaključke, rekoč, da bi po "zdajšnjem [tj. ravnokar spremenjenem, op.p.] standardu IE-jevo vedenje štelo za neveljavno, zato bi ga bili oglaševalci primorani spregledati", se pravi, bi jim bilo sledenje vseeno dovoljeno. Še bolj zlobna je bila misel, da je "DNT sicer povsem prostovoljni standard, a vendar, če se Microsoft proglasi za kompatibilnega, postane obvezen in bi jih zaradi privzete DNT zastavice lahko prijavili k njihovi tržni inšpekciji (FTC)".
McDonaldine besede seveda odražajo predvsem interese oglaševalskega zaledja (glavni financer Mozille je Google, z 100-milijonskim vložkom na leto), ki si želi o uporabnikih vedeti čimveč, saj lahko potem tudi več zaračuna za oglase. S stališča varovanja osebnih podatkov pa ta rešitev ni nič manj kot polomija. Ideja DNT je v požegnanju "samoregulacije", torej ideje, da so se tržno orientirane firme pripravljene same od sebe zadrževati glede sledenja uporabnikov, brez posebnih predpisov ali (bog ne daj) rednega nadzora s strani regulatorja trga. O tem smo nazadnje pisali v prispevku o Dropboxu, kjer je njihov zaposleni hranil uporabniške e-mail adrese kar v svojem domačem imeniku, nič kriptirane.
Po ostrem odzivu kolegov (glej ZDNet) je sicer nekoliko umirila svoje besede, rekoč, "da za zdaj še ni dokončne verzije standarda, zato preprosti ni mogoče reči, ali je določen brskalnik v skladu z njim". Microsoft tako nadaljuje po začrtani poti, več ali manj. Inštalacijski program za IE 10 bo v "express" (no questions asked) načinu po privzetem vključil DNT, v naprednem načinu pa bo o tem še posebej vprašal. To je vidno drugače od vseh ostalih implementacij, ki tiho defaultajo na izklopljen DNT (kar očitno je v skladu z voljo uporabnika, op.p.) in potem omogočajo vklop z menijsko izbiro ali kje v nastavitvah. Tako lahko pričakujemo, da bodo uporabniki IE formirali edini večji korpus obiskovalcev s prepovedanim sledenjem, to pa bo tudi odlična priložnost za preverbo, ali oglaševalci dejansko spoštujejo to nastavitev. Če se bo izkazalo, da ne, bi jih kazalo kaznovati še s čim hujšim kot nizko mandatno kaznijo FTC (slap on the wrist, kot se temu reče).
Pred sabo imamo torej zanimivo situacijo - da se Microsoft bolj bori za pravice svojih uporabnikov kot Mozilla. Ciniki bodo seveda rekli, da jih pri tem ne vodijo najbolj plemeniti nameni - da bi jo radi zgolj zagodli konkurenci, potem ko se je njihov lastni pohod v spletno oglaševanje končal s 6-milijardno izgubo.
Predogled IE-ja je na voljo že od aprila, podpora za HTML5 pa že zdaj navdušuje.
Itak je pa samoregulacija v tej obliki zadnja možnost oglaševalske industrije, preden regulatorji zavihajo rokave. V Evropi kaže, da jih bodo kaj kmalu. 