Evropski parlament zavrnil ACTO

kmetek je 4. jul 2012 ob 19:20 izjavil:

ACTO so že podpisali Kanada, ZDA, Maroko, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija. Večina držav članic EU jo je prav tako podpisala (med njimi Slovenija), a je ratifikacijski postopek zamrznjen. Dokler ACTE v EU ne ratificirajo države članice in Evropski parlament, ta ne more začeti veljati. V EU je torej ACTA preteklost.

voluharji.

antonija je 5. jul 2012 ob 16:15 izjavil:

... Zato izjave da "ignorirajo stavke v anglescini" in podobne ne spadajo v civilizirano druzbo. To je cisto navadna diskriminacija in prav nic na kar bi kdorkoli lahko bil ponosen (ubistvu bi ga moralo biti sram ce smo natancni).

antonija je 5. jul 2012 ob 16:15 izjavil:

Jezik je samo jezik... orodje. Na (naso) zalost slovenscina trenutno ni najbolj uporabno orodje za komunikacijo, razen ce se omejis na nas koscek zemlje pod alpami (pa se tukaj je ne razumejo vsi). To ne pomeni da je z slovescino kaj narobe ali da je manj vredna, samo njena uporabnost v tem trenutku ni ravno na visku.

antonija je 5. jul 2012 ob 21:48 izjavil:

Ti podam primer. Živim ob meji z Italijo, in lahko rečem da kar obvladam italijanščino. Ko a pride Italijan v Slovenijo in mi začne najedat po italijansko mu odgovorim v slovenščini ali pa angleščini. Ne jebem scene! In veš zakaj je tako? Ker je veliko, veliko modelov ki živijo 20 m od meje s Slovenijo in ne znajo sestaviti ENEGA stavka v slovenščini! Zdaj mi ti povej kdo je tu tisti ki tu diskriminira koga?

Oba se obnasata precej politicno nekorektno. Italijan (ki celo zivljenje zivi en pljunek stran od nase meje) bi se lahko naucil uporabljati pravo orodje za komunakacijo s sosedi, ti pa po drugi strani znas uporabljat orodje ampak ga ne, ker ... si preponosen na druga orodja ki jih imas v delavnici? Sklepam da nisi tako diskriminatoren ce je govora o micni mladenki ki te ogovori v italijanscini 50km od meje. Zakaj delas razlike med temi primeri?

Italijansko ne govorim v Sloveniji. In ja, gre v bistvu le za princip. Primorska trma takorekoč. V Italiji nimam težav z izražanjem v Italijanščini. Sicer v dvojezičnem območju najprej poskušam s Slovenščino in če ne gre, normalno komuniciram v Italijanščini. In sploh ne pričakujem da bo Italijan, ki živi 50 ali več km od meje, znal kaj slovensko. To nekako pričakujem le od ožjega obmejnega pasu.

Jezik je tudi orodje, ni pa samo to. Jezik v večini primerov definira nek narod. Se pravi skupino ljudi, ki si delijo podobne vrednote, verovanja, bivalni prostor, navade ... in seveda isti jezik.

Prosim... zelo zelo lepo prosim, with suggar on top, nehajte ze mesati nekih nakljucnih etnografskih znacilnosti in jih grupirat skupaj v neke imaginarne nedeljive skupine. Primerov kjer isti jezik govoreci ljudje prakticirajo razlicne religije je orgomno. Pravtako imas isti jezik na razlicnih geografskih obmocjih. Se lazje je pa najti pripadnike iste religije, ki govorijo razlicne jezike. Vse to so posamezne lastnosti, ki se vsake toliko ponesreci (nakljucno) poklopijo in iz tega bi nekateri radi potegnili pravila oz. "zakone" (take teoreticne).

V bistvu sem želel le podati en primer, kako se lahko narod definira kot tak. Vse kar si napisal tudi večinoma drži. V končni fazi je pripadnost neki naciji do neke mere res osebna odločitev. Ali si želiš biti Slovenec, ali Hrvat, ali Japonec ... Samo po moje se ne sme zanemariti tudi kulturni in jezikovni del. Tudi na wikipediji je živahno ob tej temi (Narod) @ Wikipedia

Slovenščina je lepilo, ki drži skupaj slovenski narod. To je že Trubar razumel ... Če ne bi bilo knjižne slovenščine ne bi bilo Slovencev kot naroda.

Vsekakor je nekaj na tej trditvi, ampak IMO ji dajemo preveliko tezo. Tocno na tem koncu zemlje so tudi pred prvo izdajo slovnice ziveli ljudje, ki so se smatrali za narod. Verjetno se med seboj niso zmogli polvsem razumeti (kot imajo se danes probleme lokalna narecja ce v mladosti nimajo stika z drugimi narecji), ampak rekli so si pa da so isti narod. Kljub temu da je njihov "jezik" bil samo skupek mnogo narecij, od katerih so bila nekatera prakticno nekompatibilna.
Slovnica (pa naj bo dolenjska ali pa gorenjska) je samo ene sorte standard, specifikacija orodja, t.j. jezika.

Se strinjam, Trubar je pač malo sitematiziral zadeve. In ja, narečji je bilo veliko. In ravno ta narečja so, po moje, pomagala ohraniti slovenstvo, saj smo se z njimi ločili od germanskih in romanskih sosednjih jezikov. Nekaj v smislu: "Doma govorim drugače kot pri grofu na tlaki, torej nisem Nemec sem nekaj drugega, sem del neke druge skupnosti ..." Bi pa kdo iz filofaksa vsekakor več znal povedat o temu ...

Kaj narediš če želiš neko nacijo uničit? Ena pomembnejših točk je, da jim uničiš jezik, oz. jim prepoveš rabo le tega.

Jaz bi prej rekel da je to samo vised netolerance ki si ga zmagovalec oz. vladajoci lahko privosci. Kaj pa ti drugega delas italijanu ob meji? Onemogocas mu komunikacijo v njegovem jeziku... ker pac lahko (ti si na svoji zemlji kralj).

Ta argument je mimo. A sedaj jaz nekaj delam nekomu, ki v moji državi kar tako pričakuje da znam njegov jezik? Vic stoletja ...

...političnih ali drugih razlogov zavračalo.

Tle je pa tisti tapravi problem: zaradi nacionalnega ponosa je cisto vsak narod preprican, da njihov jezik je pa bog-i-batina in da zmore (vsaj nekaj) vec kot drugi jeziki in je zato nenadomestljiv. In so pripravljeni pobit milijone da dokazejo svoj prav (tudi ce nimajo prav). To ni kul...

Dojemanje nacionalnosti, jezik, kultura nosijo v sebi velik čustveni naboj. To ni matematika ali fizika. Vsi veliki in mali svetovni jetiki predstavljajo tudi neke nacije, oz. države in to v dobrem in v slabem. Tako npr. en Poljak povezuje ruščino z komunističnim nasiljem in zelo nerad govori rusko (preverjeno na Poljskem). Hočem reči, da ni nujno da si nekdo misli,da je njegov jezik več vreden, samo se ob uporabi drugega x jezika počuti nelagodno. Zato pravim, da bi moral biti drugi poučevan jezik v vseh dražavah sveta nek nevtralen, neomadeževan in zgodovinsko nesporen jezik. nekaj umetna tvorba tipa Esperanto. Tako bi lahko vsi komunicirali brez občutka podrejenosti nekemu velikemu jeziku. To je seveda zelo utopično razmišljanje.

Meni osebno je vseeno v katerem jeziku komunciram z ljudmi. Ce bi znal samo slovensko, bi moja komunikacija bila zelo zelo omejena.
Slovenscino pa se vedno uporabljam za razmisljanje na dolocenih podrocjih (na marsikaterem sem presaltal na druge jezike, ker slovenscina ni dovolj prakticna), za komunikacijo z drugimi slovenci, itd. Ni pa zdaj to nekaj kar je treba uveljavljati preko trupel (se preko lepega obnasanje je jaz nebi).