CNN - Bart Scott, obrambni igralec pri ekipi ameriškega nogometa New York Jets, je v intervjuju za lokalni časopis svoje navijače odkrito pozval, naj med tekmo odložijo svoje iPade in twitterje in raje čim bolj glasno navijajo, da bodo motivirali svoje moštvo in mu zagotovili ti. prednost domačega igrišča.
S tem je na glas opozoril na problem, ki počasi začenja motiti celo ligo. Na februarskem superbowlu (finalu lige) naj bi namreč kar četrtina gledalcev zatopljena v svoje iPade ali telefone, tudi med najbolj kritičnimi trenutki tekme. Na njih so twittali s svojimi kolegi, ne nujno o tekmi, gledali ponovitve ali pa reklamne segmente, ki jih prav posebej za superbowl pripravljajo oglaševalci. Liga je po dogodku celo razmišljala o prepovedi prinašanja iPadov na igrišča, a so se na koncu odločili proti temu, zaradi obsežne obstoječe investicije v svojo iPad aplikacijo, zagotavljanja vsebine zanjo in v vzpostavitev zadostne internetne pokritosti na objektih.
Tweet-while-you-watch postaja vse bolj popularen način preživljanja prostega časa na športnih dogodkih in še posebeh za malimi televizijskimi ekrani (prenosi živih dogodkov). Twit se opremi s heštegom (#ema, #sit, #oscars, ipd), nakar ga lahko sorodne duše hitro najdejo in nanj odgovorijo / komentirajo. Twitter uradno podpira prakso, z obrazložitvijo, da to "vnaša socialni element v gledanje televizije". Ali je to bolje od pristnih medčloveških odnosov, se pravi brez posredovanja tehnologije, je prav zanimivo vprašanje. S porastom pojava bodo psihologi gotovo ponudili svoje poglede na problem, farmacevtska industrija pa tablete (social anxiety disorder oz. nelagodje pred medčloveških odnosih je v ZDA uradno priznana bolezen, za katero zdravniki predpisujejo tablete, pa ne malo njih).
Zanimiva debata na malo širšo temo, namreč kako je bilo življenje, preden smo vsi imeli mobilne telefone, se je nedavno razvila na Quori. In če smo že pri opombah - v Sloveniji imamo tri ekipe ameriškega nogometa: Ljubljana Silverhawks, Alp Devils iz Kranja, ter združeno ekipa Maribor Generals / Slov. Bistrica Werewolves. Najbolje gre afaikSilverhawksom, ki tudi igrajo v regionalni CEFL ligi in jim bojda sploh ne gre slabo.
(social anxiety disorder oz. nelagodje pred medčloveških odnosih je v ZDA uradno priznana bolezen, za katero zdravniki predpisujejo tablete, pa ne malo njih)
Tole ubistvu je bolezen, zanjo pa predpisujejo cist iste tablete kot za druge anxietyje (prozac & co.), pac nekaj kar te naredi medlega.
ontipic: ni mi cist jasno zakaj ljudje placajo karto (ki za superbowl sigurno ni poceni) zato da lahko s prstom drkajo po enkranu in ne gledajo tekme... Meni se to zdi precej bolj nesocializirano, kot pa skupinsko dretje ko sodnik zajebe.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Malo so si pa tudi sami krivi ker so superbowl aradi reklam razvlekli čez vse razumne mere. Ljudem je zgleda dolgčas.
Ljudje med tekmo raje gledajo reklamne spote. Prireditelji se pac trudijo zadovoljit potrebam po reklamah, ampak iPad uporabnikom to zgleda ni dovolj (razvlecen superbowl zaradi reklam) in gledajo reklame se med tekmo (in pri tem pozabijo, da so prisli na stadion navijat za svojo ekipo).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Tale handegg je res totalno nezanimiv. Vsaj tisto, kar ga na ESPNju vidim je precej dolgočasna zadeva. Me ne čudi, da ljudje iščejo načine da se zaposlijo med prekinitvami :P.
Na zadnjih dveh koncertih, ki sem jih poslušal v Cankarju, je imelo vsaj kakih 100 poslušalcev (sedel sem precej zadaj) prižgan mobilec, kajti v današnjih časih je očitno velika tragedija, če novega sms-a ne opaziš takoj in skoraj istočno nanj ne odgovoriš.
Zanima me, kako težko se ljudje med spanjem odrečejo komunikaciji? Najbrž zelo težko... Če dobijo sms ob dveh zjutraj, vstanejo pa ob sedmih, so, hudiča, celih pet ur zamudili z branjem in odgovorom...
Mogoče kdo ve, če razvijajo kakšno novo tehnologijo, ki ti bo k sanjam "prilepila" še prispele sms-e, pomežike in lajke?
Malo so si pa tudi sami krivi ker so superbowl aradi reklam razvlekli čez vse razumne mere. Ljudem je zgleda dolgčas.
Ljudje med tekmo raje gledajo reklamne spote. Prireditelji se pac trudijo zadovoljit potrebam po reklamah, ampak iPad uporabnikom to zgleda ni dovolj (razvlecen superbowl zaradi reklam) in gledajo reklame se med tekmo (in pri tem pozabijo, da so prisli na stadion navijat za svojo ekipo).
Problem je enostavno rešljiv: naj ekipi gresta igrat na en majhen stadion, ki sprejme par 100 navijačev, ki so tam zaradi športa, ostalih 99.900 gledalcev posebej za Superbovlo narejenih reklam pa naj ostane na tem stadionu. Hell, še na teren lahko postavijo sedeže, pa jih bo 199.900 in 2x več zaslužka. Ne vem, kaj si naj mislim ob tem, res. Neumnost, nesmiselnost, banalnost? Kolektivna zombijada? What? Ne razumem te novodobe potrebe po iPadih, po tvitanju, po tem, da moraš obvezno biti del dogodka, sicer ne obstajaš, četudi na njem ne sodeluješ aktivno. Sem pri svojih rosnih 35 res že dinozaver in samo ne razumem koncepta družabnega življenja v 21. stoletju?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
V idiocracy so ljudje hodili gledat tiste "kazni" v zivo brez iPadov in telefonov (se celo navijali so). Je pa tole bolj podobno tistemu sedenju na kavcu/sekretu in gledanju "Ow my balls!!" na tistem mickenem okvircku sredi vseh reklam.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Sem pri svojih rosnih 35 res že dinozaver in samo ne razumem koncepta družabnega življenja v 21. stoletju?
Še deset let, pa boš začel govoriti kot govori vsaj tretjina ljudi, starih nad 50 let.
Kaj govorijo, sporočajo? Da se enostavno ne vidijo več v današnjem svetu! Da se počutijo popolnoma izrinjene, predvsem zaradi tehnologije, ki je več ne dojemajo in jo poslednično ne znajo uporabljati. Pa tudi nobene prave potrebe ne čutijo po čem takem, saj so rasli gor v nekih popolnoma drugačnih časih. Za njih, tako pravijo, mnogo boljših časih.
Mimogrede, življenje danes postaja POPOLNOMA NEDRUŽABNO! Vkolikor ne smatramo Facebook (pa ne samo njega) kot neko epohalno možnost za druženje.
Očitno je tekma premalo zanimiva za večino gledalcev. Meni se ne zdi problem v iPadih ampak v športu :)
Potem ne razumem, zakaj bi nekdo, ki se mu zdi sport dolgocasen, sploh hotel biti na stadionu, kaj sele da bi za to placal velike denarce (in po moznosti par ur stal v vrsti za karte). Jst tud ne hodim na balet (ki mi ga ni zabavno gledat, karte pa niso tako poceni) pisat SMSjev...
@digitalcek: Temu se rece generation gap. Mladi najdejo nekaj kar jih lcouje od prejsnjih generacij, ko pa sami odrastejo pa zacneju tezit zakaj se pocutijo odrinjene (ker je nova mladez spet naumila nekaj kar jih loci od tvoje generacije).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
A je kje kaki predpis, kaj se lahko počne in kaj ne na neki prireditvi? A med gledanjem filma v kinu ne smem misliti na servis avta, ki me jutri čaka? Se ne smem po levem ramenu popraskati?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Še deset let, pa boš začel govoriti kot govori vsaj tretjina ljudi, starih nad 50 let.
Kaj govorijo, sporočajo? Da se enostavno ne vidijo več v današnjem svetu! Da se počutijo popolnoma izrinjene, predvsem zaradi tehnologije, ki je več ne dojemajo in jo poslednično ne znajo uporabljati. Pa tudi nobene prave potrebe ne čutijo po čem takem, saj so rasli gor v nekih popolnoma drugačnih časih. Za njih, tako pravijo, mnogo boljših časih.
Mimogrede, življenje danes postaja POPOLNOMA NEDRUŽABNO! Vkolikor ne smatramo Facebook (pa ne samo njega) kot neko epohalno možnost za druženje.
V osnovi sicer ne verjamem, da bom govoril ravno tako, res pa ne bom razumel (saj jih že sedaj ne) teh novih "potreb" mlajše generacije. Sam sem bil dokaj asocialen v puberteti, večino časa preživel na računalniku. Danes e-komuniciranje ni več znak asociale, ampak del vsakdana. A pošiljanje trivialnih tekstov brez vsebinske vrednosti in branje tega šodra, celo med pomembnimi družbenimi dogodki... Kot da bi se vsi ti posamezniki pojavljali v množicah, da bi izpadli normalni, socialni, v resnici pa so sami in osamljeni tam sredi stadiona in se "družijo" z ljudmi nekje daleč stran. In da se skupaj najdejo, da niso več osamljeni.
Ma ne bom rekel, da bo zdaj družbe konec in da bodo vrednote umrle, to govorijo naši dedki. Se pa resno sprašujem, kdaj se bomo med seboj nehali pogovarjati in nam bodo govorni organi začeli krneti. Verjetno do naslednje svetovne vojne, saj bodo takrat osnovne potrebe spet najpomembnejše (glej teorijo potreb Maslowa). Če pa vojne ne bo...
Mogoče imaš prav, ljudje nismo ustvarjeni za tako drastične družbene in družabne spremembe v tako kratkem času, čeprav sem kot mladenič menil drugače.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
@digitalcek: Temu se rece generation gap. Mladi najdejo nekaj kar jih lcouje od prejsnjih generacij, ko pa sami odrastejo pa zacneju tezit zakaj se pocutijo odrinjene (ker je nova mladez spet naumila nekaj kar jih loci od tvoje generacije).
Bojim se, da v tem primeru ne gre samo in izključno za generation gap. Tole lahko pomeni tudi kolektivno siromašenje socialnih spretnosti posameznikov in siromašenje socialnih struktur (npr. vsak pozna 1 soseda in 1 mio Kitajcev preko tvita in FB).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Bojim se, da v tem primeru ne gre samo in izključno za generation gap. Tole lahko pomeni tudi kolektivno siromašenje socialnih spretnosti posameznikov in siromašenje socialnih struktur (npr. vsak pozna 1 soseda in 1 mio Kitajcev preko tvita in FB).
Frajer si, če poznaš Kitajca, Eskima in Aboridjina.
Ko pa ti pa v bloku na koncu hodnika premine starostnik, pa to opaziš šele, ko začne iz stanovanja neznosno smrdeti. In ravno tu je problem (mladih)! V kriterijih druženja.
A med gledanjem filma v kinu ne smem misliti na servis avta, ki me jutri čaka?
Seveda lahko. Ne smeš pa imeti iPada prižganega in svetiti vsem okoli sebe, ker iščeš njegovo številko. Pa saj vem, da razumeš, tako zelo zabit pa res ne moreš biti.
da folk ne zanima ameriški šport so si čisto sami krivi. z vsemi tistimi reklamami, prekinitvami za obroke in ostalim sranjem. še navadna basket tekma se zavleče čez vse meje napram evropi. sj je tudi že ferguson tečnaril da navijače bolj zanimajo neki sendviči kot pa igra moštva. kar daš to pa dobiš. enostavna formula. če boš športen dogodek spremenil v šov, potem ne pričakuj da bo folk tam zaradi športa. pač glupi američani, ki samo glupo jamrajo.
kar pa se tiče domačih briht, pa je itq vedno bilo v zgodovini in vedno bo, da so starejši pizdili čez mlade kako vse narobe delajo in da jih ne razumejo in da bo s temi mladimi pa res svet šel v kurac. in iste debilne stvari berem tu, ampak na žalost od ne tako starih ljudi!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
@digitalcek: Temu se rece generation gap. Mladi najdejo nekaj kar jih lcouje od prejsnjih generacij, ko pa sami odrastejo pa zacneju tezit zakaj se pocutijo odrinjene (ker je nova mladez spet naumila nekaj kar jih loci od tvoje generacije).
Bojim se, da v tem primeru ne gre samo in izključno za generation gap. Tole lahko pomeni tudi kolektivno siromašenje socialnih spretnosti posameznikov in siromašenje socialnih struktur (npr. vsak pozna 1 soseda in 1 mio Kitajcev preko tvita in FB).
Ko so bli moja tastari mladi so baje harmoniko igral in peli (in pili) za zabavo. Ko sem bil jaz mlad smo poslusali muziko na kasetah, malo kasneje pa hodili v ostarije. Danes mularije ne poslusa kaset, ne igra harmonike, ne poje, ampak vlece s prstom po ekranu. Razumem da se to tebi in meni zdi nesmiselno (in predvsem nic kaj zabavno, kaj sele socializirano), ampak tak je trenutni standard med mladimi. Ne pozabit da ce cel svet dela nekaj drugace kot ti, bos ti veljal za nenormalnega in izstopajocega, ne pa cel svet. Tud v Idiocracy je bil tud Joe Bauers "nenormalen"...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Danes mularije ne poslusa kaset, ne igra harmonike, ne poje, ampak vlece s prstom po ekranu.
Samo nekaj. Če mularija vleče s prstom po ekranu - česa se nauči? Igranja harmonike? Ali se nauči od vlečenja s prstom peti? Ali pa zblojeno misli, da če vleče s prstom, ji ne bo treba v nižjo, srednjo glasbeno šolo in ne na akademijo za glasbo? In da se bo od vlečenja psta naučila igrati košarko, nogomet, risati? In osvajati punce?
Ker vsi namreč vemo, da so tisti, ki so poslušali kasete in potem v oštariji pili postali sami znanstveniki in poduhovljena bitja. Prav tako v starejši generaciji, ki je igrala harmoniko, ni bilo pretirano veliko pijancev, ki so pretepali otroke in žene in si s tem pumpali lastni ego. Vsega je kriva tehnologija. In iPad. Če bi le ostali na harmoniki in kasetah, še vedno bi imeli krasni stari svet, poln ljudi o katerih lahko govoriš le s presežniki.
Digitalček, čas te je povozil. Zakaj ne priznaš tega in se sprijazniš s tem? Večina, ki s prstom drsi po ekranu bo ustvari ravno toliko kot povprečni poslušalec kaset ali igralec harmonike.
digitalček, čas te je povozil in tvoje ideje so skrajno neumne in tvoje razmišljanje bolano. sprijazni se.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
In ravno tu je problem (mladih)! V kriterijih druženja.
Mudi se ti v službo, treba je opraviti delo, potem še skrbeti za otroke. Ni časa pogovarjati se z upokojenci o njihovi mladosti.
En poštar mi je govoril o upokojencih. Medtem ko zlaga pošto v nabiralnike v bloku, se najde kakšen upokojenec ali dva, ki kar tam stojita na hodniku in ga gledata. Sicer je 33 let star poštar zelo družaben človek (poudarek na zelo), ampak ga takšno obnašanje moti. Potem pa bi se kdo kar pogovarjal, a on v službi in mora delat. Naši poštarji imajo precej dela predvsem zaradi reklam, ki jih je ogromno.
Problem je v instant družbi. Vse je treba imeti takoj. Takoj veliki dobički. Hitra rast podjetij, posledično terja majhne plače in veliko časa zaposlenih v službi.
Ni toliko problem v mladih kot v zahtevah družbe. Moraš biti uber uspešen, če ne si zguba. Materialne dobrine so bolj pomembne od medčloveških odnosov, posedovanje stvari je bolj pomembno od sproščanja v naravi. Milijoni, ki si jih želijo razne založbe so velik pritisk na družbo, ker avtorji dobijo drobtinice, potrošniki pa morajo globlje poseči v žep. Zabava pa je edini izhod iz pritiska delodajalcev, da je treba delat in bit uspešen in popolnoma predan podjetjem.
Ampak to je nekaj čisto drugega od tega, kar govori novica. Si mal po upokojensko zabluzil v druge vode.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Večina, ki s prstom drsi po ekranu bo ustvari ravno toliko kot povprečni poslušalec kaset ali igralec harmonike.
Problem je v tem, da ti in tebi podobni mislijo, da bodo tile ustvarili več. Ker imajo na razpolago VSE podatke o prav VSEM. Lahko, da je tako, AMPAK te podatke ravno zaradi obilice le-teh (ugotovljeno z mnogimi analizami bolj pametnih od tebe)) ne znajo kvalitetno uporabljati.
Ni toliko problem v mladih kot v zahtevah družbe. Moraš biti uber uspešen, če ne si zguba. Materialne dobrine so bolj pomembne od medčloveških odnosov, posedovanje stvari je bolj pomembno od sproščanja v naravi.
Tudi to drži. In lahko ti povem, da v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja biti uspešen NI bil imaperativ. Skoraj za nobenega državljana...
In posedovanje enega radia, enega gramofona z 50 ploščami in branje enega, ali največ dveh časopisov je še kako zadostovalo za SREČNO življenje.
Popolnoma NErelevantna vest, da je enemu Izraelcu pes odgriznil tiča, ali da je Marjana Držaj nakupovala v Nami, pa takrat NI zanimala praktično nikogar.
Čakaj malo. Splošno sprejeto je, da je tempo novih odkritij močno narasel in še narašča. Seveda za to niso zadolžene samo tablice ampak skupek vseh tehnologij, ki se jih ti tako močno bojiš. Podatkov je preveč. Novih informacij je vsako sekundo toliko, da jih še računalnik ne zna predelati, kaj šele človek. Ampak če se mu zahoče potem jih uporabi. In tu potem dobiš povezavo z mojim prvim stavkom, da je ekspanzija znanja in novih izumov izredno velika bistveno večja kot je bila kadarkoli v zgodovini. Pa čeprav skoraj nihče več ne igra harmonike ali presnemava kaset. In ko bom star jaz, bom najbrž enako bentil nad mladino, ki bo počela _ne_vem_kaj_bo_takrat_popularno, namesto da bi se ukvarjala s pametnimi telefoni, kafiči in puncami. Širjenje znanja pa bo še močnejše kot je sedaj. In enako kot tebe, bo mogoče tudi mene povozil čas, da bom pel hvalnice harmoniki in kategorično zavračal vse kar ni iz dobrih starih časov.
Tvoj drugi post: Yugo je seveda bil dovolj dober za vse kajne? In biti uspešen ni bilo pomembno, ker so ljudje čutili drugače, Titovi krediti in posledično vaša zastonj stanovanja niso s tem imela nič?
Čakaj malo. Splošno sprejeto je, da je tempo novih odkritij močno narasel in še narašča. Seveda za to niso zadolžene samo tablice ampak skupek vseh tehnologij, ki se jih ti tako močno bojiš.
Nobene tehnologije se ne bojim. Tablico uporabljam. Ampak bi moral zato ploskati vsakemu sranju, ki nam ga ponudijo? In ko grem iz Ljubljane za 4 dni, tablico pustim doma, ker se ne vzpnem na 2000 metrov zato, da bi imel tam boljši gsm signal in hitrejše surfal...
Podatkov je preveč. Novih informacij je vsako sekundo toliko, da jih še računalnik ne zna predelati, kaj šele človek. Ampak če se mu zahoče potem jih uporabi.
Lahko se mu zahoče, lahko jih uporabi. Ampak ker je podatkov preveč, je rezultat slab, nerelevanten. Če je tako in v glavnem je tako, je bolje, da to ogromno maso podatkov sploh ne uporabi, ampak reče: zdi se mi... V tem primeru se mu pri napačni prognozi pol oprosti...
Če pa zmelje podatke, katastrofalno sfali pri napovedi, ali pri analizi. Natančno tako, kot tiste iber pametne agencije, ki so se pri prejšnjih državnozborskih volitvah DEBELO zmotile pri večini strank. Napovedovali so jim recimo 10, stranka pa jih je dobila 22... Šalabajzerji jedni... Bi bilo bolje, da so vprašali Maručine kristale!
Lahko se mu zahoče, lahko jih uporabi. Ampak ker je podatkov preveč, je rezultat slab, nerelevanten.
Novejša zgodovina te postavlja na laž.
Torej (skoraj) vsi zbirate za nekoga podatke. Mnogo slabše torej kot v UDBA in STASI časih. In najslabše pri tem: vsi mislite, da vam bo zbiranje podatkov in analiziranje le-teh prineslo lagodno življenje. V Sloveniji propade osem d.o.o.-jev od desetih, če ne devet. Ker vsi zbirate podatke in potem OČITNO potegnete NAPAČNE zaključke. Ali pa podatov ne znate procesirati. Druge logične razlage ni...
Če bi bili podatki res toliko vredni, kot se vam zdi, bi uspelo 8 od 10, ne pa 2 od 10. Pika.
Ker vsi zbirate podatke in potem OČITNO potegnete NAPAČNE zaključke. Ali pa podatov ne znate procesirati. Druge logične razlage ni...
ne sodi drugih po sebi. če nisi sposoben drugega zaznati na celotnem spletu kot kdo je izgubil tiča v izraelu, potem je s tabo nekaj narobe. ali ne?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ojoj, ste pa res dinozavri, in to na Slo-Techu, kar ne morem verjet....
Približno isto je bilo ob iznajdbi telefona - ljudje so se pritoževali, kako "telefon uničuje mlade", ker se ti raje pogovarjajo s kolegi na drugem koncu mesta ali države kakor s svojimi starši in sosedi. A se danes še komu zdi ta argument smiseln? VSAK najraje komunicira z ljudmi, s katerimi ima v dani situaciji največ skupnega. Včasih so ljudje to manj počeli zaradi fizičnih omejitev, ne zaradi vrednot. Edina "vrednota" pri tem je bila lenoba - raje si se pogovarjal s starši, kot da bi šel peš čez mesto. Danes ni več treba peš, da komuniciraš s tisoč kolegi po celem svetu naenkrat, zato ljudje to počnejo. Ko bodo naredili hologramski telefon, teleport ipd., bo šlo še lažje. In spet bo verjetno stara generacija negodovala v stilu: "V naših časih smo komunicirali prek SMSov in tweetov, in smo bili veseli vsakega sporočila. Uporabljali smo posebne znake, kot so :), LOL, <3 ipd. Danes pa se mladina teleportira in se za vsako malenkost dobijo in pogovarjajo v živo, nihče ne ceni več pristnega pisnega komuniciranja. Mladi danes sploh več ne vejo, kaj je to hash tag... In fizično seksajo z ljudmi na drugem koncu sveta, cybersex in pošiljanje nagih MMSov pa je prakrično izumrlo... Kam gre ta svet..."
Še malo bolj konkretno kar se tiče tweetanja na športnih dogodkih...
Tole je dejansko popolnoma naraven in pričakovan pojav. Vsi vemo, da večina športov ni tako zelo razburljiva, da bi bilo nujno biti ves čas 100% fokusiran samo na tekmo. Če odmislimo razne elektronske pripomočke, kako vsak od vas gleda športno tekmo? Kdor gleda doma na TV, gre verjetno vmes nekajkrat po pivo, poje večerjo, se pogovarja z družino/kolegi o popolnoma tretjih stvareh, preklaplja kanale itd. In predvsem: večina ljudi veliko in na glas komentira tekmo! Gledanje tekme v živo je spet v veliki meri družaben dogodek - malokdo gre na tekmo sam in nobenemu ne reče besede, večina jih gre z neko družbo in/ali tam naveže stik z drugimi gledalci. In spet večino časa pijejo pivo, se pogovarjajo o tretjih stvareh in komentirajo tekmo. In predvsem: najbolj zagreti navijači hočejo, da jih vidi in sliši cel stadion!
Zdaj pa vzemimo telefon s twitterjem, in kaj je drugače? Nič! Ljudje počnejo isto kot prej (oziroma isto kot počnejo "normalni" ljudje, ki jim ni mar za twitter). Samo dodan je nov komunikacijski kanal. Če se nekdo hoče pogovarjat, komentirat tekmo, kritizirat igralce, sodnike in trenerja, zakaj bi bil omejen na to, da ga sliši samo njegova žena ali 2 kolega, ki z njim gledata tekmo? Oziroma tisti, ki na stadionu sedijo v neposredni bližini? Zakaj ga ne bi slišal cel twitter, oziroma kdor na twitterju ga pač posluša? Vsi vemo, da na tekmo ponavadi ne moreš fizično vzet vseh ljudi, s katerimi bi rad delil to izkušnjo. Zakaj je ne bi delil na drug način?
Edina praktična pomanjkljivost tweetanja na tekmah je to, da daje vtis, da ljudi tekma ne zanima, čeprav jih zanima točno toliko, kot zanima tiste brez twitterja. In pa to, da igralci ne slišijo njihovega navijanja, čeprav marsikdo navijajo precej bolj "na glas" - s twittanjem dosežejo več ljudi, kot bi jih lahko, če bi se drli na ves glas. Ampak tudi igralci se bodo sčasoma morali navaditi in prilagoditi.
Tako da kdor se kdaj zamisli nad mladino, češ da "zgublja vrednote" ipd., naj še enkrat razmisli. Ljudje imamo iste osnovne potrebe, želje in vrednote že tisočletja. Kakšna je verjetnost, da je ravno generacija današnje mladine kar na lepem pozabila vse skupaj in popolnoma skrenila s poti? In to cela generacija, povsod po svetu kjer obstajajo mobilci in twitter. Verjetnost je nič, razlaga je mnogo bolj enostavna: mladina je samo našla bolj učinkovit in prilagodljiv način za udejanjanje istih vrednot in želja.
Je pa zanimivo (in tudi razumljivo), kako dinozavri svoje neznanje tehnologije vedno razglasijo kot "vrednote" - se precej lepše sliši kakor: "Še vedno ne razumem tehnologije, ki jo uporablja vsak 10-leten otrok."
EDIT: Še to: ne uporabljam Twitterja. Očitno sem že prestar, da bi mi ta način komuniciranja prišel v naravo. Lahko pa vsaj razumem, zakaj ga uporabljajo drugi/mlajši.
Približno isto je bilo ob iznajdbi telefona - ljudje so se pritoževali, kako "telefon uničuje mlade", ker se ti raje pogovarjajo s kolegi na drugem koncu mesta ali države kakor s svojimi starši in sosedi. A se danes še komu zdi ta argument smiseln?
No, recimo čedalje bolj se dogaja, da namesto, da gre k kolegu/kolegici v sosednjo pisarno (pa čeprav je ta oodaljen le kakšen meter ali dva), ga bo/jo poklical na telefon.
Še sreča, da so interne linije v večini primerov brezplačne.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Kaj je bolje... da ti zaposleni skačejo od pisarne do pisarne (in 'zapravljajo' čas) al da se pokličejo pa problem rešijo?
Al pa... v civilu... jaz raje prijatelje pokličem da se nekje dobimo ob tej in tej uri namesto da zapravim urco ali več z letanjem od osebka do osebka (in vmes še ugotovim da večina sploh cajta nima ali pa jih preprosto ni doma).
Ne vem... meni tehnologija lajša življenje. Pa nisem ravno pri najmlajših.
Na predzadnjem delovnem mestu (del lokalne samouprave) sem bil osebno večkrat vpleten v situacije podobne sledečim: sodelavka me je večkrat poklicala, naj ji iz skupnega tiskalnika prinesem natiskane papirje v njeno pisarno, ker se ji ne da vstati ...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Ko pa ti pa v bloku na koncu hodnika premine starostnik, pa to opaziš šele, ko začne iz stanovanja neznosno smrdeti. In ravno tu je problem (mladih)! V kriterijih druženja.
To se je v bloku mojega bratranca zgodilo kakih 25 let nazaj. Pa niso mel internetov in niso mel mobitelov. O ti hudirja.
Tudi to drži. In lahko ti povem, da v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja biti uspešen NI bil imaperativ. Skoraj za nobenega državljana...
Hihi. Seveda ne, ker ni bilo moznosti in ker je drzava uspesno prala mozgane vsem po vrsti. Delu cast in oblast! Pa smrt fasizmu. :) In to je bilo dovolj, da so bili ljudje srecni. Predvsem zato, ker drugega niso poznali in jim ni bilo dosegljivo. Na stajerskem in gorenjskem pa so se tepli zato, da so lahko sli delat v avstrijo in nemcijo.
Eh ja, tudi Severno Korejcem je prav fajn brez interneta.
Eh ja, tudi Severno Korejcem je prav fajn brez interneta.
Saj jim je. Ne berejo frustracije mladih na FB-ju in Tviterju ...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Ni toliko problem v mladih kot v zahtevah družbe. Moraš biti uber uspešen, če ne si zguba. Materialne dobrine so bolj pomembne od medčloveških odnosov, posedovanje stvari je bolj pomembno od sproščanja v naravi.
Tudi to drži. In lahko ti povem, da v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja biti uspešen NI bil imaperativ. Skoraj za nobenega državljana...
Katere države? A je to dejansko oblika jugonostalgije?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Eh ja, tudi Severno Korejcem je prav fajn brez interneta.
Saj jim je. Ne berejo frustracije mladih na FB-ju in Tviterju ...
Kaksnih frustracij? Kje te kdorkoli sili da kaj beres? Stvari, ki jih noces brati si komot blokiras in preprecis, da ne bi slucajno kdaj kaj po nesreci prebral.
Vsak je svoje sreče kovač pravijo in če jim paše tvitat naj pač tvitajo, saj s tem ne delajo škode, motijo pa pretirano verjetno tudi ne. Sam imam raje dolge, večinoma sicer tudi brezplodne pogovore v živo, saj enostavno mi je lepše, če so ljudje zraven mene. Tako je komunikacija popolnejša in bolj hvaležna. Seveda pa to zahteva določen trud in čas, pravzaprav veliko časa, ki pa je danes verjetno najbolj iskana dobrina. Predvsem pa imam raje pogovore in druženje "v živo" raje zaradi situacijske neverbalne komunikacije, ki zadeve spravi na nek čisto drug nivo. Tako kot npr. zadnjič, ko smo bili s kolegi iz študentskih let skupaj pod našim kozolcem. Celo popoldne smo si vzeli za roštilj, pa sprehod, pa otroke je bilo treba pedenat,... skratka zvečer, ko se zadeve (predvsem otroci) malo umirijo, prižgemo sveče na mizi, kolega od nekje privleče kitaro, začne malo preigravati, pogovor utihne in zapojemo (ja čisto trezni in poslušljivo pojemo) nekaj tistih "naših" komadov, ki nas nekako popeljejo nazaj v minule skupne dogodivščine. Spogledamo se in vemo, da vsi mislimo isto. To je to. Popolnost sobivanja. Trenutki ujete harmonije v hitrem ritmu vsakdana, ki pa srečo talajo z veliko žlico. To so trenutki, ko je govoriti čisto odveč, lahko se samo prepustiš in zapoješ. Zdijo se kot iluzija, a veš, da so morda najboljši in najresničnejši drobci sedajnosti. Ne, več od druženja ne morem pričakovati in tega mi katerikoli drugi medij seveda ne more dati. Ah ja, malo me je podoživljanje odneslo, a ker sem lahko to vrsto izkušnje lahko delil z vami, zaradi medija kot je internet, bom šel nekako še bolj srečen in zadovoljen spat.
ontipic: ni mi cist jasno zakaj ljudje placajo karto (ki za superbowl sigurno ni poceni) zato da lahko s prstom drkajo po enkranu in ne gledajo tekme... Meni se to zdi precej bolj nesocializirano, kot pa skupinsko dretje ko sodnik zajebe.
Zato, ker je to za amere predvsem piknik in zabava in druzenje - socializacija in sama tekma je v drugem planu. Vedno je bilo tako.
Vse imaš ločeni z 'in'. Nekak nejasno je, kaj je na eni strani in kaj na drugi. Če pa to loči tisti vezaj/črtica, pa je malo hecno, da je enkrat druženje, drugič na drugi strani pa socializacija.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Nic kaj prevec uporabnega, blo je pa fino 
