Zaradi svoje razširjenosti je vektor napada mnogokrat Facebook. Na njem so se le nekaj ur po smrti Amy Winehouse znašle povezave na domnevni videoposnetek zadete Amy nekaj ur pred smrtjo, posnetek njene smrti, zabave dan pred tem ipd., ki so vsi lažni. Povezave vodijo do spletnih anket (online surveys), prek katerih zlikovci poizkušajo pridobiti čim več podatkov o uporabniku. Če jim uspe dobiti telefonsko številko, je uporabnik prijavljen na prejemanje plačljivih komercialnih sporočil, pa tudi sicer dobijo provizijo od oglaševalcev za vsako izpolnjeno anketo.
Podobno so izkoristili tudi norveški pokol, saj se prav tako prek Facebooka širi kopica povezav do domnevnih videoposnetkov eksplozije. Te ne more biti res, ker trenutno ni javno dostopnih posnetkov eksplozije, edine kamere, ki bi jo lahko bile zabeležile, pa so varnostne kamere na bližnjih vladnih stavbah. V tem primeru povezava vodi do IQ-testa, ki na koncu zahteva vpis telefonske številke (to vprašanje bi moralo rezultat znižati za 30 točk), s čimer se uporabnik vnovič prijavi na prejemanje komercialnih sporočil.
