Space - Danes bo/je izvedeno utirjanje sonde Messenger v merkurjevo orbito. Sonda je bila izstreljena leta 2004. Manever je predstavljal poseben izziv zaradi dveh faktorjev: bližina Sonca in njegov gravitacijski vpliv ter odsotnost atmosfere, ki onemogoča uporabo metode zaviranja imenovano aerobraking. Zato je kar 55% prvotne teže vesoljske sonde predstavljalo gorivo, potrebno za zaviranje. Sonda Messenger bo tako prva sonda, ki se bo utirila v merkurjevo orbito. Ta planet je sicer daljnega leta obiskala sonda Mariner 10, vendar je med misijo opravila zgolj 3 mimolete. In ravno zato ostaja 55% površja Merkurja do sedaj zgolj uganka.
Namen sonde je v dveh merkurjevih dnevih (cca 1 zemeljsko leto) fotografirati celotno merkurjevo površje, analizirati kemijsko sestavo, vsebnost vode do globine 40 cm ter mineralno sestavo površja, izmeriti moč magnetnega polja, detajlno izmeriti topografijo površja, doličiti lastnosti zelo tanke atmosfere ter detajlno določiti gostoto in morebitne gravitacijske anomalije na podlagi preciznega merjenja položaja sonde.
Messenger bo vsekakor prispeval veliko podatkov o tem, do sedaj dokaj neraziskanem nebesnem telesu. Utirjanje bo potekalo popolnoma avtomatsko, ali pa bo v resnici uspešno ali ne, pa v času pisanja novice še ne vemo, vsekakor pa vas bomo o tem tudi obvestili. Najnovejše podatke in točni čas manevrov pa lahko spremljate tudi na domači strani projekta.
Končno, prva človeška sonda v orbiti merkurja. Osvojili bomo še en planet, razen preletov Voyagerjev pa ostajata dokaj tuja in neraziskana še Neptun in Uran.
@r0ker Problem vsake sonde, ki se utirja v krožnico okoli Merkurja je v tem, da na poti od Zemlje proti notranjim delom osončja pridobi ogromno hitrost zaradi privlačnosti Sonca (pada v sončevo gravitacijsko jamo), poleg problemov, ki so omenjeni že v novici.
Zemlja kroži okoli sonca z hitrostjo ca. 30 km/s, Merkur pa 47 km/s. Celotna potrebna \Delta{}v (napaka se odpravlja) za to misijo je bila torej približno 10 km/s, kolikor je potrebno za izstrelitev iz zemlje, plus razlika orbitalnih hitrosti, torej nekje v okolici 30 km/s.
Za primerjavo: Najhitrejše vesoljsko plovilo, New Horizons, se giblje z hitrostjo 16 km/s glede na sonce, celotna \Delta{}v (napaka se odpravlja) njene misije pa je manjša od 20 km/s.
Zemlja kroži okoli sonca z hitrostjo ca. 30 km/s, Merkur pa 47 km/s. Celotna potrebna \Delta{}v (napaka se odpravlja) za to misijo je bila torej približno 10 km/s, kolikor je potrebno za izstrelitev iz zemlje, plus razlika orbitalnih hitrosti, torej nekje v okolici 30 km/s.
Za primerjavo: Najhitrejše vesoljsko plovilo, New Horizons, se giblje z hitrostjo 16 km/s glede na sonce, celotna \Delta{}v (napaka se odpravlja) njene misije pa je manjša od 20 km/s.
The current speed of New Horizons is slightly greater than Voyager 1 but when New Horizons reaches the same distance from the sun as Voyager 1 is now, its speed will be about 13 km/s (8 miles/sec) compared to Voyager's 17 km/s (10.5 miles/sec).[12] The close flyby of Saturn and Titan gave Voyager 1 a massive advantage with its extra gravity assist.
