» »

Izšel Slobuntu 10.10.2

Izšel Slobuntu 10.10.2

Slobuntu

Slo-Tech - Na polovici med dvema uradnima izdajama Ubuntu Linuxa je izšla tudi posodobljena in nadgrajena poslovenjena različico Ubuntu 10.10 - Slobuntu 10.10.2. Slobuntu ima (z dovoljenjem lastnikov) vključena vstavka Java in Flashplayer ter možnost samodejne namestitve druge pogosto uporabljane lastniške programske opreme z dvoklikom na ikono na namizju. Nameščen je tudi Javin vstavek libnpjp2.so, ki v Firefoxu omogoča digitalno podpisovanje.



Namestitveni program tudi poišče druge operacijske sisteme na računalniku in jih doda v zagonski nalagalnik ter posodobi vire za nameščanje programskih paketov. Slobuntu je v celoti v slovenščini. Prenesite si ga s pomočjo torrenta.

DODATEK: na voljo je tudi 64-bitna različica.

79 komentarjev

strani: « 1 2

opeter ::

Kako pa se bo ta distribucija razvijala v prihodnosti? Mislim predvsem na prihodnje verzije ... da ne bo že konec leta šel rakom žvižgat (kot ST Linux ali pa Pingo Linux).
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Seljak ::

Pozdravljeni veleumi :) Prvo kot prvo bi rad čestital temu,ki je to izdelal,saj nekateri nismo neki "majstori" iz linuxa in si bomo rade volje namestili ta OS. Me pa nekaj zanima,imam netbook DELL mini.Ali bi šlo namestiti in ga uporabljati kot osnovni OS,ali je bolje,da namestim Meego-ta?? Pa seveda,kako je z namestitvijo z zagonskim USB-jem??
Hvala

dary ::

@opeter:
Tole ni mišljeno kot distribucija Linuxa ampak je samo prirejen Ubuntu namenjen Slovencem, ki niso najbolj vešči uporabe računalnika in jim je vse prinešeno na pladnju (Flash, Java...)

Lp

cekr ::

Tudi, če si vešč uporabe, se spodobi, da ima sistem vse notri. Ne pa da po inštalaciji potrebuješ še dva dni, da spraviš vse skup.

Dokler bo v svetu Linuxa takšno razmišljanje, bo huda kriza s pridobivanjem novih uporabnikov. Lep zgled je Mac.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

unit3d ::

Sej pri Windowsih je načeloma ista zgodba. Od začetka imaš le tista osnovna orodja, nič več. Za veliko uporabnikov (tudi zame) je to prednost, da se pri instalaciji npr KDE-je namestijo le tista res "nujna" orodja za delo. Ostalo potem namestiš sam. Sicer pa tako ali tako paket v Ubuntu linuxu ni težko namestiti.

Zelo pohvalno, da imamo v Sloveniji odprtokodne skupnosti, škoda le, da ni take podpore za več distribucij. A ni bil včasih en slovenski portal odprta-koda.org ? A ve kdo kaj se je s tistim zgodilo ?

ozbolt ::

cekr je izjavil:

Tudi, če si vešč uporabe, se spodobi, da ima sistem vse notri. Ne pa da po inštalaciji potrebuješ še dva dni, da spraviš vse skup.


Noben sistem nima vsega notri, kajti potrebe ima vsak svoje. Upajmo pa da se v Canonicalu kaj zmislijo, saj bi bila neka kombinacija Software Centra, UbuntuOne logein-a ter kake bash skripte fajn za automatično namestitev vseh programov ki jih uporabljaš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ozbolt ()

jest10 ::

Se da tole naložiti z wubi?

Stipex ::

Ne bi rajš ta čas investirali v kak večji distro/projekt in reševali bolj pomembne težave?

OttoParts ::

cekr je izjavil:

Tudi, če si vešč uporabe, se spodobi, da ima sistem vse notri. Ne pa da po inštalaciji potrebuješ še dva dni, da spraviš vse skup.

Dokler bo v svetu Linuxa takšno razmišljanje, bo huda kriza s pridobivanjem novih uporabnikov. Lep zgled je Mac.

Dva dni ??? (in to pri Ubuntu distibuciji linixa)? ;)

Kot popolnemu zelenecu mi je Ubuntu uspelo inštalirat (8.04 ali 8.10 ne vem več točno) in za normalo delo usposobit v nekaj urah, pri čemer sem se še najbolj "našvical" zaradi frke z Broadcom čipom wlan kartice, zdi se mi, da mi je sistem celo sam namignil, če želim namestiti restricted kodeke (s tem, da je bil to po C 64 to moj prvi izlet v ne-MS operacijski sistem). In ob namestitvi sem že dobil pisarniško programje, brskalnik itd.

Časi, ko je bilo treba prevajat jedro in gonilnike so za običajne uporabnike že davno mimo.

Ne vem če je primerjava z Mac-om smiselna, če te prav razumem.

Ubuntu je zgolj operacijski sistem (in še to zgolj ena izmed distribucij linuxa), pri Macu (če te prav razumem) pa gre za kombinacijo OS+hardwer, ki jih razvija ENA IN ISTA firma, kar ima očitne prednosti in tudi slabosti (OS X dela samo na Mac-ih)...

uio ::

To je 32 bit verzija?

morbo ::

Dva dni, larifari. Predvčerajšnjim sem migriral iz 9.10 na 10.10 in sem porabil morda tri ure za inštalirat zadevo in vzpostavit celotno delovno okolje (ločena /home particija, FTW). S tem da mi je največ časa vzelo tuhtanje in bentenje zakaj mi noče ob zagonu mountat particij z enega diska (pogruntal da je v fstab naprave bolje zapisovat z UUID). + odštej polovico tega časa v primeru da sistem rabi "navaden uporabnik", ki nima diskov razrezanih na x particij, ne kompajla programja iz izvorne kode... -> posledično manj zadev za stweakat ob inštalaciji.

Windowzi, no to pa je golo okostje brez nič, le s crappy beležnico, kjer ti clean install vzame vsaj pol dneva. Sploh pa ni primerjave med inštaliranjem programja na Ubuntu-ju in Win; V Synapticu poklikaš kar rabiš in greš na pir, ko prideš nazaj je vse inštalirano in dela. V Win moraš dolvlečt vsako zadevo posebej, da zabave ob n potrebnih ponovnih zagonov prej ko kaj dela, ne omenjam.

Za Mac nimam pojma, mogoče pa je še bolj user-friendly od Linuxa?

gendale ::

a nima ubuntu že tko al tko možnosti slovenskega jezika in enostavne namestive flasha in jave?

saj lepo da se trudite, samo ne vidim neke velike prednosti pred navadnim ubuntujem

gwertix ::

eno (lahko) vprašanje za tiste ki se spoznate ... če bi želel prešaltat z windowsov na ubunut, kako je s programi? mi pridejo še v poštev ti, ki jih imam sedaj, ali je podobna situacija kot pri applu, kjer moraš kupiti različico, prilagojeno prav za apple?
hvala za odgovore ...
lp

Gandalfar ::

Tele distribucije so super. Tako kot pri ST Linuxu, je prava vrednost prisla iz tega, da se je skupina ljudi usedla in poskrbela, da nek zakljucen sklop aplikacij dobro deluje med seboj in v slovenscini. Kot collerateral pa se zgodi se promocija Linuxa.

win64 ::

OttoParts je izjavil:


Ubuntu je zgolj operacijski sistem (in še to zgolj ena izmed distribucij linuxa), pri Macu (če te prav razumem) pa gre za kombinacijo OS+hardwer, ki jih razvija ENA IN ISTA firma, kar ima očitne prednosti in tudi slabosti (OS X dela samo na Mac-ih)...


Mac je standarden PC že kar nekaj časa. Zato OSX neuradno dela tudi na ne-Mac PCjih. In s tega stališča so linux distribucije na istem kot OSX(in tudi windows...). Je pa res, da ima Apple zaradi manjše fragmentiranosti strojne opreme(uradno podprta oprema) lažje delo pri zagotavljanju optimalnega delovanja sistema.

linuxdady ::

@opeter: Prilagojeno poslovenjeno različico sem pripravil najprej za lastno uporabo - 10.04. Sam sem jo namestil na več kot 40 računalnikov, zato sem naslednjo, 10.10 javno objavil na Ubuntu.si. Skupno sem zabeležil nekaj čez 120 prenosov, zato sem se odločil, da objavim tudi dopolnjeno različico. Tudi tokrat odziv ocenjujem kot zadovoljiv - do zdaj je zaključenih 68 prenosov, 19 jih je v teku. Dokler bom mnenja, da je Ubuntu za začetnike in za računalnika manj vešče uporabnike najbolj primerna distribucija in dokler bo zanj zanimanje, bom z izdajanjem Slobuntu nadaljeval.
@benji: ISO lahko namestiš na USB ključ. 2GB zadošča.
@cekr: Ni tako enostavno. Apple je lastnik vsega programja, ki ga razširja skupaj z operacijskim sistemom.
Za razširjanje programov drugih lastnikov pa je potrebno pridobiti dovoljenje. Dovoljenje sem si pridobil od Adobe za Flash player in vključil različico Oraclove Jave, ki že vsebuje izrecno dovoljenje za vključevanje v zasebne različice Linuxa. Ostalega lastniškega programja ni dovoljeno razširjati že nameščenega, tudi če je brezplačno - namestiti ga sme samo vsakokratni uporabnik sam. Zato sem vključil skripto, s katero takšno programje namesti vsakdo sam.
@jest10: Žal ne.
@Stipex: Tole počnem v času, ki mi ostane po reševanju pomembnejših težav. Na primer potem, ko vnukinji pomagam najti dudo.
@uio: Da, to je 32-bitna različica. Za tiste, ki imate več kot 3 GB RAM priporočam namestitev jedra PAE.
@gendale: Slovenski prevodi se namestijo šele, ko med namestitvijo izbereš slovenščino za privzeti jezik. Originalni namestitveni CD pa je samo v angleščini. Namestitev lastniških programov je za večino članov Slo-techa zagotovo zelo enostavna, za večino mojih vrstnikov (iz 50 i neke) pa nerešljiv problem.
@gwertix: Programi za Okna na Linuxu nepsredno ne delujejo. Nekateri delujejo na emulatorjih, kot so Wine ali Cedega ali PlayonLinux. Vendar za večino programov, ki jih poznaš iz Oken, obstaja odprtokoden in brezplačen alternativni program.

OttoParts ::

@ win64
Poudarek je verjetno na neuradno, ker Apple preganja tiste, ki bi radi olajšali "prehod in delovanje" OSX na PC platformo.

Ni pred leti neka firma razvijala strojni dodatek, ki bi "prepričal" OSX, da gre za Applovo strojno opremo, čeprav je nameščen v PC, pa so se na firmo spravile "mračne sile" (odvetniki in ostali vampirji)? Kaj je bilo iz tega projekta?

Poldi112 ::

Gandalfar je izjavil:

Tele distribucije so super. Tako kot pri ST Linuxu, je prava vrednost prisla iz tega, da se je skupina ljudi usedla in poskrbela, da nek zakljucen sklop aplikacij dobro deluje med seboj in v slovenscini. Kot collerateral pa se zgodi se promocija Linuxa.


Ne vem če veš, ampak a se je ST linux kdaj dejansko uporabljal kot desktop distribucija? Ker kot se spomnim je bila takrat izbira nekako Pingo ali Mandrake za desktop in ST ali še nekaj, pozabil kaj, za livecd.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

linuxdady ::

Kolikor vem, Applova licenca dovoljuje namestitev MacOS na en Applov računalnik.

sammy73 ::

Glede dveh dni za nameščanje vsega živega: z zadevami, ki so podprte v repozitorijih, ni nobenega problema, samo klikneš in je. Tudi pri ostalih zadevah ni kakega večjega problema (izkušnje imam z Eclipse, NetBeans, Matlabom, Truecryptom, Nerotom in nekaj Oraclovimi razvojnimi zadevami in strežniki), le nekoliko več dela je, da si program dolpotegneš ali kupiš iz uradne strani in ga namestiš - enako, kot če bi delal v Windowsih. No, v Windowsih je običajno potrebno surfati še za gonilniki.
Za moje potrebe najbolj odgovarja OpenSuse, saj že na njihovi strani dobim linke do repozitorijev z vso robo, ki jo potrebujem za delo.
Drugače pa pohvalo tistim (oz. tistemu), ki skrbi za slovenski Ubuntu.

NSA Agent ::

Linux MINT ma že javo in flash vgrajeno in tudi polno codekov, pa v Slovenščini je tut. (Grajen je na Ubuntuju ali Debianu - odvisn kero različico namestiš).

cekr ::

Dva dni naj bo v navednicah. Hočem samo povedat, da nekaj za nahitro pognat, naj sistem deluje kot se spodobi.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

opeter ::

cekr je izjavil:

Dva dni naj bo v navednicah. Hočem samo povedat, da nekaj za nahitro pognat, naj sistem deluje kot se spodobi.


V večini sodobnih distribucijah je za osnovno programje bolje poskbljeno, kot v privzeti namestitvi npr. Windows-a 7.
Recimo, če ne drugo, imaš že nameščeno neko pisarniško zbirko, ter predvsem pregledovalnik PDF datotek, kar za Windows ne velja.

Edini problem z Linuxom je, da nima datoteke urejen po nekem sistemu, podobno kot npr. MacOS ali Windows. Da bi bile vse datoteke za npr. programe v mapi Apps ali Applications, Programs, karkoli. Samo na enem mestu. Ne pa, da je zdaj vse raztreseno.

@linuxdady: hvala za informacijo. Bom poskusil zadevo pognati v emulatorju, da vidim kako deluje oz. kaj vsebuje.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

OK.d ::

kako pa je z predvajanjem hd-jev
LPOK.d

Poldi112 ::

opeter je izjavil:


Edini problem z Linuxom je, da nima datoteke urejen po nekem sistemu, podobno kot npr. MacOS ali Windows. Da bi bile vse datoteke za npr. programe v mapi Apps ali Applications, Programs, karkoli. Samo na enem mestu. Ne pa, da je zdaj vse raztreseno.


Saj ni raztreseno, samo namesto po programih je razvrščeno po tipu datotek - binary-ji, ki tebe verjetno zanimajo (efektivno exe), so v /usr/bin. Zakaj pa to sploh rabiš? Saj ti vsaka aplikacija naredi link pod Applications.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

opeter ::

Jaz ne, ampak ima avtor tega članka vseeno prav ...

http://www.mojmikro.si/mreza/odprta_kod...

Datotečni sistem v Linuxu je zmeda. Ne zanikamo določenih prednosti, kot sta to na primer odsotnost registra in manko drobitve diska, a nasledstva staroste Unixa ni moč kar tako spregledati. Ob namestitvi posameznega programa sistem neumno razmeče datoteke po vsem disku. Sčasoma se iz množice najrazličnejših imenikov še tako dobro podkovan znalec težko znajde. Za zgled naj si Linux vzame operacijski sistem Mac OS X in njegov način nameščanja >>samostojnih<< programov. Posamezne distribucije so to lekcijo že osvojile (npr. Gobo Linux).


Ne vem, ampak, a ni to lepo za gledat (glejte strukturo map "/"):
 Gobo Linux

Gobo Linux

Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

technolog ::

Ne ni... Meni se tale Gobo struktura prav nič ne dopade.

Poldi112 ::

Opter, povej kaj točno bi rad, ker jaz ne vem kje bi me to oviralo. Nimam občutka da se ne bi znašel, je pa res da navadno ne rabiš tam nič delati. Itak packet manager za vse poskrbi. In vsekakor hitreje najdeš executable, če veš vnaprej v katerem direktoriju je. Sploh ker se v win večina programov tako rada instalira v folder z imenom firme.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Matthai ::

To, da so datoteke "raztresene" po disku je nepomembno. Ker ko program odstraniš (odinšaliraš) narediš to z enim klikom in sistem vse te datoteke odstrani sam. Kako je pa s čiščenjem Windows registra pa vemo...

linuxdady je izjavil:

@Stipex: Tole počnem v času, ki mi ostane po reševanju pomembnejših težav. Na primer potem, ko vnukinji pomagam najti dudo.

Toliko v poduk tistim mlajšim "strokovnjakom", ki Linuxa nikakor ne morejo osvojiti...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Gandalfar ::

@Matthai: apt-get brise iz tvojega /home datoteke? That's new
Kako je pa s čiščenjem Windows registra pa vemo...


Ne ne vemo. daj kaksen vir.

opeter ::

OK, to je bilo samo eno mnenje.

Vsekakor na MacOS aplikacije razen nekih malenkosti, katere si namestijo v User/Libray ali pa v System/Library ostalo ostane znotraj Applications mape. Dosti bolj pregledno, če mene vprašate.

MacOS application folder



Klik:
http://support.apple.com/kb/HT2476

Ko pa na linuxu odpreš razdelek "/", dobiš tole:

Linux Folder Hierarchy


file system hierarchy



Skratka, na spodnjih povezavah je to lepo razloženo
http://www.thegeekstuff.com/2010/09/lin...
http://www.ubuntugeek.com/linux-or-ubun...
http://techbu.com/2009/06/28/linux-file...

Saj ne, da na Macu ni nekaj podobnega, a to je za navadnega userja privzeto nevidno ...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Matthai ::

Gandalf, v Google vpiši Registry Cleaner...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Zero0ne ::

Standardna datotečna hierarhija UNIX (to, čemur avtor pravi "linux datotečni sistem") je v vsakem pogledu superiorna rešitvi tega problema na windows oz. Mac OSu. Binaryji grejo v svojo mapo, plaintext nastavitvene datoteke v svojo, libraryji v svojo in uporabniške datoteke v /home. V windowsu pa je vse skupaj nametano, za povrh pa nesmiselno združeno v mapah po enem samem kriteriju - katera inštalacija je to datoteko ustvarila. Bolj smiselno bi bilo v Program files mape config, executables, libraries itd, nato pa v vsaki izmed teh mape oz. datoteke posameznih programov.

Ontopic: Slobuntu je redundanten, rešuje neobstoječ problem in zlorablja Prosti operacijski sistem za širjenje lastniške programske opreme.
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

linuxdady ::

Dragi moji, malo ste zašli. Tu je govora o izdaji Ubuntu Linuxa, prilagojeni začetnikom in povprečnim uporabnikom. Ti ne odpirajo ničesar, kar ni v "hiški" in se jim o /usr/lib in /usr/bin niti ne sanja- in tudi ni nobene potrebe, da bi se jim.
Imajo pa lepo logično urejen meni, v katerem najdejo vse, kar rabijo.

Zero0ne ::

linuxdady je izjavil:

Ti ne odpirajo ničesar, kar ni v "hiški" in se jim o /usr/lib in /usr/bin niti ne sanja- in tudi ni nobene potrebe, da bi se jim.
Imajo pa lepo logično urejen meni, v katerem najdejo vse, kar rabijo.


Tak pristop je popolnoma napačen. Takih uporabnikov ne potrebujemo in se jim ne bi smeli prilagajati. Tipičen uporabnik GNU/Linuxa bi se moral zanimati za operacijski sistem, ki ga uporablja in Prosto programsko opremo na splošno, in biti sposoben prispevati k projektom, katerih delo koristi.
uname -o

opeter ::

linuxdady je izjavil:

Ti ne odpirajo ničesar, kar ni v "hiški" in se jim o /usr/lib in /usr/bin niti ne sanja- in tudi ni nobene potrebe, da bi se jim.
Imajo pa lepo logično urejen meni, v katerem najdejo vse, kar rabijo.


To je res. Ampak vseeno, Bog ne daj, da bodo slučajno kliknili na osnovno "enoto" (prvo ikonco v levem meniju priljubljenih povezav) v Nautilusu.

Zero0ne je izjavil:

Tak pristop je popolnoma napačen. Takih uporabnikov ne potrebujemo in se jim ne bi smeli prilagajati. Tipičen uporabnik GNU/Linuxa bi se moral zanimati za operacijski sistem, ki ga uporablja in Prosto programsko opremo na splošno, in biti sposoben prispevati k projektom, katerih delo koristi.


Kaj? Zakaj pa to? A ni neki osnovni cilj Linuxa, da bi ga množice uporabljale? Ali pa je celoten smisel, da je sam zase?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

Matthai ::

Sarcasm detektor?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

opeter ::

Matthai je izjavil:

Sarcasm detektor?


Aja ... :(
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zero0ne ::

Matthai je izjavil:

Sarcasm detektor?


Ne, ni. GNU/Linux preprosto nikoli ni bil mišljen za "končne uporabnike", kot si ta pojem predstavlja dev ekipa windowsa in Mac OSa. Ampak žal gre vse več virov, ki bi lahko šli v dejanski razvoj Proste programske opreme, v nesmiselno prilagajanje idiotom, ki bodo GNU/Linux tako ali tako nehali uporabljati tisti trenutek, ko ne bodo našli gumba "start". To počne Canonical, vsi ostali desktop distroji pa mu slepo sledijo. FSF sicer predeluje nekaj popularnih distribucij tako, da jih distribuirajo brez lastniške programske opreme, ampak to je pristop z napačnega konca. Cel Free Software community bi se moral resno zamisliti, reči enkrat NE binary blobom, lastniškim driverjem in pluginom, in temeljito spremeniti svoj pristop do uporabnikov, ki zahtevajo windows izkušnjo na GNU/Linuxu.
uname -o

techfreak :) ::

Matthai je izjavil:

Sarcasm detektor?

Ko bi le bil sarkazem.:(

Cold1 ::

Bravo Zero0ne, zaradi takih kot si ti ima Linux dobre možnosti, da tudi ostane brez teh "končnih uporabnikov". Microsoft ti želi veliko uspeha pri sveti vojni zoper uporabnost.

Cel Free Software community bi se moral resno zamisliti, ... in temeljito spremeniti svoj pristop do uporabnikov, ki zahtevajo windows izkušnjo na GNU/Linuxu.

Se strinjam, celoten UNIX/Linux kult bi moral že enkrat priznati, da ni sposoben konkurirati niti Microsoftu niti Applu, ter temu primerno znižati pričakovanja o svetovni prevladi na tistih nekaj odstotkov. Predvsem pa je skrajni čas, da se neha z nakladanjem o primernosti za navadne uporabnike.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cold1 ()

Zero0ne ::

To, da je GNU/Linux primeren za uporabnike windowsa in da je namen Linux distribucij večinski delež trga, trobijo samo akterji, ki so odgovorni za poneumljanje GNU/Linuxa v obliki desktop distribucij.

Meni je prosto povedano vseeno, koliko ljudi uporablja GNU/Linux in če so ga sposobni uporabljati ljudje, ki so preleni, da bi šli čez navodila. Free Software je cilj sam po sebi, in za ta cilj ne bi smeli sklepati kompromisov z lastniškim programjem.
uname -o

Cold1 ::

Free Software je cilj sam po sebi...

In ta odnos je razlog zakaj Linux nikoli ni uspel, ter hkrati razlog odhajanja uporabnikov, tudi tistih, ki načeloma nimajo problema z UNIXi.

Zero0ne ::

Cold1 je izjavil:

Free Software je cilj sam po sebi...

In ta odnos je razlog zakaj Linux nikoli ni uspel, ter hkrati razlog odhajanja uporabnikov, tudi tistih, ki načeloma nimajo problema z UNIXi.


Kaj tebi ni jasno? GNU/Linux je uspel. Je jasno superioren operacijski sistem kateremukoli popularnejšemu, lastniškemu sistemu. Procent tržnega deleža oziroma število uporabnikov zame nista merili uspeha. Koliko ljudi uporablja isti sistem kot jaz nikakor ne vpliva na mojo uporabniško izkušnjo, niti ne iščem potrditve ega v tem, da lahko rečem, da je moj OS bolj razširjen. Uporabniški delež ni nikakršen kriterij za uspešnost, če govorimo o Prostem, nekomercialnem operacijskem sistemu.
uname -o

Matthai ::

Zero0ne je izjavil:

Ne, ni. GNU/Linux preprosto nikoli ni bil mišljen za "končne uporabnike", kot si ta pojem predstavlja dev ekipa windowsa in Mac OSa.
...
Cel Free Software community bi se moral resno zamisliti, reči enkrat NE binary blobom, lastniškim driverjem in pluginom, in temeljito spremeniti svoj pristop do uporabnikov, ki zahtevajo windows izkušnjo na GNU/Linuxu.

To je seveda tvoje mnenje, ki pa v Linux svetu ostaja osamljeno. Kar je tudi čisto OK.

"Free Software je cilj sam po sebi" - je pa larpulartizem najslabše vrste.

Cold1 je izjavil:


In ta odnos je razlog zakaj Linux nikoli ni uspel, ter hkrati razlog odhajanja uporabnikov, tudi tistih, ki načeloma nimajo problema z UNIXi.

"Moje mnenje je pa, da je Windows čisto preveč poceni. Stati bi moral najmanj 5x toliko. Microsoft tudi ne bi smel poslušati neumnih želja namiznih uporabnikov in ukiniti podporo za starejše programe, itd. lalala."

Boš pol Cold tudi rekel, da je to moje osamljeno butasto mnenje razlog odhajanja uporabnikov na druge OS-e?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Gandalfar ::

Matthai je izjavil:

Gandalf, v Google vpiši Registry Cleaner...


a zdej so pa ze nakljucni scam siti vir?

oz. ko bo nekdo to sprogramiral: http://brainstorm.ubuntu.com/idea/2645/ bo to dokaz, da je ubuntu slab os, ker je treba home cistit?

Matthai ::

Gandalf - ne razumem tiste ideje. rm -rf .* ni dovolj?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Gandalfar ::

noces vsega pobrisat ane. Samo 'evil' stvari .. kot to kao v winsih delas. Ali zakaj se ti zdi, da je registry cleaner potreben?

Matthai ::

Ker po odstranitvi programja v registru ostaja kup bloata? Tle ostaja samo v mojem home meniku. Ki je lahko tudi kriptiran.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Odkrita varnostna luknja v vstavku Java

Oddelek: Novice / Varnost
172017 (2017) CWIZO
»

Izšla RealPlayer 10 in Helix Player

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
122736 (2736) Paramedic
»

Novi vstavki za brskalnike

Oddelek: Novice / Brskalniki
61934 (1934) noraguta
»

kako se pravilno po slovensko reče plug-in?

Oddelek: Omrežja in internet
232166 (1816) StratOS
»

Evolution 1.0

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
71369 (1369) dr.J

Več podobnih tem