Novice » Ostala programska oprema » Tri četrtine Linuxove kode napisali profesionalci
noraguta ::
. Imam pa potem že raje 75% plačane izvorne kode, pri čemer lahko po kvaliteti le te pljuva vsak, če le ima 5 minut časa. Na koncu pa vedno ostane tisto vprašanje: kako veš, da ni vgrajenih stranskih vrat?na veš , a pri linuksu pa veš?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Poldi112 ::
>na veš , a pri linuksu pa veš?
100% nisi, sigurno je pa verjetnost precej manjša.
100% nisi, sigurno je pa verjetnost precej manjša.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Mavrik ::
100% nisi, sigurno je pa verjetnost precej manjša.
A lahko to dokažeš? Pokažeš?
The truth is rarely pure and never simple.
McMallar ::
Ja pregledaš jo, ne? Saj se vse vidi. En vikend, pa si skozi.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
Poldi112 ::
>A lahko to dokažeš? Pokažeš?
Common sense. Na eni strani odprtokodni razvoj, kamor prispeva preko 100 ljudi iz različnih podjetij, držav, popolnoma transparentno. In zavedanje, da ker je koda na voljo backdoor-a ne moreš ravno skriti.
Na drugi strani pa zaprta koda enega podjetja, ter ambicije NSA in podobnih.
Common sense. Na eni strani odprtokodni razvoj, kamor prispeva preko 100 ljudi iz različnih podjetij, držav, popolnoma transparentno. In zavedanje, da ker je koda na voljo backdoor-a ne moreš ravno skriti.
Na drugi strani pa zaprta koda enega podjetja, ter ambicije NSA in podobnih.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
desperados ::
Odprta koda ni zastonj, ampak je odprta(zato je tudi uporabljen tak izraz!), kar pomeni, da ti lahko prodaš kodo, ki jo napišeš, ampak moraš v skladu z licenco (katerakoli pač je) zraven priložiti kodo. Kupec pa lahko z kodo dela karkoli hoče! Za programerja ni nobene razlike, saj si potem dejansko plačan za kodiranje(ali na št vrstic, celoten projekt ali preprosto na čas vložen v kodiranje). Po mojem je najbolše za skupnost, kodo in programerja tist sistem, da te firma plačuje podobno kot, da bi dobival neko vrsto štipendije. Problem pa je v tem, da ti nekoga prepričaš, da se jim splača da te plačujejo :)
Google pa napiše ogromno kode za linux kernel, ampak jo večino uporabi le za svoje potrebe, saj njihova koda v večin ni všeč onim Linux šefom(Linus), ki odločajo kaj gre v jedro in kaj ne! Res je da ima google ogromno od linux operacijskega sistema ampak njihovi popravki kode ne so napisani za njihove potrebe, ni pa veliko ostalih ki bi si lahko z tisto kodo pomagali tako, da bi bilo brezveze da se bi se njihov koda neposredno vgrajevala v jedro. Že tako ali tako je jedro gromozansko, brezveze da se v njega vključuje stvari ki jih nhče ne rabi!
Odprta koda vedno zmaga, saj po principu več glav več ve lahko sestavš kvalitetnejšo rešitev!
Google pa napiše ogromno kode za linux kernel, ampak jo večino uporabi le za svoje potrebe, saj njihova koda v večin ni všeč onim Linux šefom(Linus), ki odločajo kaj gre v jedro in kaj ne! Res je da ima google ogromno od linux operacijskega sistema ampak njihovi popravki kode ne so napisani za njihove potrebe, ni pa veliko ostalih ki bi si lahko z tisto kodo pomagali tako, da bi bilo brezveze da se bi se njihov koda neposredno vgrajevala v jedro. Že tako ali tako je jedro gromozansko, brezveze da se v njega vključuje stvari ki jih nhče ne rabi!
Odprta koda vedno zmaga, saj po principu več glav več ve lahko sestavš kvalitetnejšo rešitev!
Utk ::
Ja pregledaš jo, ne? Saj se vse vidi. En vikend, pa si skozi.
Si kdaj to poskusil? Kolk bugov si našel s pregledom? Pa jih je ziher par sto tam not.
Poldi112 ::
>ampak jo večino uporabi le za svoje potrebe, saj njihova koda v večin ni všeč onim Linux šefom(Linus), ki odločajo kaj gre v jedro in kaj ne!
Link? Ker kot je meni znano je precej stvari, ki jih google dela precej zanimivih, samo jih google ne želi razkriti. Ne pa da Linus zavrača kodo.
>Si kdaj to poskusil? Kolk bugov si našel s pregledom? Pa jih je ziher par sto tam not.
Imaš možnost. Če te to res skrbi boš lahko preveril. In kakšna država, ki jo skrbijo backdoori američanov, to sigurno naredi.
Sploh pa, zakaj bi našel bug-e, če jih ne iščeš?
Link? Ker kot je meni znano je precej stvari, ki jih google dela precej zanimivih, samo jih google ne želi razkriti. Ne pa da Linus zavrača kodo.
>Si kdaj to poskusil? Kolk bugov si našel s pregledom? Pa jih je ziher par sto tam not.
Imaš možnost. Če te to res skrbi boš lahko preveril. In kakšna država, ki jo skrbijo backdoori američanov, to sigurno naredi.
Sploh pa, zakaj bi našel bug-e, če jih ne iščeš?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Mipe ::
Itak ne spustijo skoz kode, ki jo spišejo amaterji, zato me ta statistika ne preseneča. Pri teh ljudeh je kredibilnost vse.
BlueRunner ::
Odprta koda vedno zmaga, saj po principu več glav več ve lahko sestavš kvalitetnejšo rešitev!
Ali pa preveč kuharjev uniči juho... za katedralo v tem trenutku kaže, da je bolj vzdržljiv model razvoja.
Itak ne spustijo skoz kode, ki jo spišejo amaterji,
Itak ne spustijo skoz kode, ki ne izpolnjuje s strani vzdrževalcev izvajanih kriterijev. Vsak amater lahko pošlje svoj popravek, je pa res, da bodo vključeni samo tisti, ki a) resnično storijo to, kar se oglašuje in b) so napisani (imajo formo) tako, kot jo vzdrževalec zahteva.
noraguta ::
>A lahko to dokažeš? Pokažeš?
Common sense. Na eni strani odprtokodni razvoj, kamor prispeva preko 100 ljudi iz različnih podjetij, držav, popolnoma transparentno. In zavedanje, da ker je koda na voljo backdoor-a ne moreš ravno skriti.
Na drugi strani pa zaprta koda enega podjetja, ter ambicije NSA in podobnih.
hja glede nsa in selinuxa tudi ne poznamo ozadja zgodbe in koda je bila na voljo vsem pa so kar dolgočasa furali "backdo0r". zakaj bi bilo nsa kakor koli teže vtihotapiti zadevo v odprto kodo kot pa zaprto?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BlueRunner ::
Zato, ker lahko nekaj ljudi ves čas držiš v nevednosti, lahko tudi vse ljudi nekaj časa držiš v nevednosti, ne moreš pa vseh ljudi ves čas držati v nevednosti.
Pa zadnjič, ko sem preveril, je bil SELinux uporabljan v RHEL/Fedora sistemih. Debian in njegove izvedenke ga ne uporabljajo. Ravno ne vem, če je ta koda sploh del linusovega drevesa... Pri MS-ju še nisem videl opcije za nakup brez NSA stranskih vrat. Še za opcijo brez IE se je teplo nekaj let, core verzija za strežnike, kjer ni GUI komponent, pa je stara koliko?
Pa zadnjič, ko sem preveril, je bil SELinux uporabljan v RHEL/Fedora sistemih. Debian in njegove izvedenke ga ne uporabljajo. Ravno ne vem, če je ta koda sploh del linusovega drevesa... Pri MS-ju še nisem videl opcije za nakup brez NSA stranskih vrat. Še za opcijo brez IE se je teplo nekaj let, core verzija za strežnike, kjer ni GUI komponent, pa je stara koliko?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
noraguta ::
Pri MS-ju še nisem videl opcije za nakup brez NSA stranskih vrat.domnevna nsa stranska vrata so v ceni , samo ne vem kje jih vključiš. imaš kake podatke ali smo brali davičijevo šifro?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BlueRunner ::
Pri odprti kodi lahko paranoik z dovolj znanja kodo preveri in prevede samo tisti del, ki mu je všečen. Pri zaprti kodi to še državam težko uspeva, če sploh. Tudi, če naredijo preverbo kode, se takoj pojavi vprašanje, če je to koda, ki je bila dejansko prevedena v produkt, ki ga dobijo na ploščku.
Razlika je bistvena. Šifra gospoda iz Toskane za razumevanje razlike ni potrebna.
Razlika je bistvena. Šifra gospoda iz Toskane za razumevanje razlike ni potrebna.
noraguta ::
Pri odprti kodi lahko paranoik z dovolj znanja kodo preveri in prevede samo tisti del, ki mu je všečen. Pri zaprti kodi to še državam težko uspeva, če sploh. Tudi, če naredijo preverbo kode, se takoj pojavi vprašanje, če je to koda, ki je bila dejansko prevedena v produkt, ki ga dobijo na ploščku.
Razlika je bistvena. Šifra gospoda iz Toskane za razumevanje razlike ni potrebna.
software je dandanes precej divja zver sestavljena iz kolikšnega števila delov ? tudi v odprti kodi ni problem pretihotapit v enačbo delčka , kateri v navezavi z drugimi omogoča zvitemu mimohod. praktično bi po občutku rekel , da se pri varnosti najdejo napake predvsem pri testiranju. pomaga pa odprta koda pri razumevanju napake to pa. ampak od prebiranja kode pa dvomim , da so velike koristi.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BlueRunner ::
Mhm. Torej ti pri odprti kodi govoriš o temu, da obstaja teoretična možnost, da se notri pritihotapi zlobno kodo. Jaz pa ti govorim, da pri zaprti kodi to ne predstavlja niti najmanjšega problema - še več: tudi, če imaš dostop do kode, nimaš dostopa do okolja za grajenje te kode, torej nimaš realne možnosti, da bi zagotovil, da je prevedena koda na ploščku ekvivalent temu, kar se je pregledovalo.
Zaprto kodo torej braniš s tem, da je verjetnost, da bo nekdo uspešno skril stranska vrata v odprto kodo >0, čeprav je ~0. No, če ti je to sveeno, nekaterim to ni vseeno. Za najbolj občutljive sisteme imam že raje kodo, kjer je ta verjetnost ~0, kot pa kodo, kjer je ta verjetnost ~1.
Zaprto kodo torej braniš s tem, da je verjetnost, da bo nekdo uspešno skril stranska vrata v odprto kodo >0, čeprav je ~0. No, če ti je to sveeno, nekaterim to ni vseeno. Za najbolj občutljive sisteme imam že raje kodo, kjer je ta verjetnost ~0, kot pa kodo, kjer je ta verjetnost ~1.
Poldi112 ::
>hja glede nsa in selinuxa tudi ne poznamo ozadja zgodbe in koda je bila na voljo vsem pa so kar dolgočasa furali "backdo0r".
Link?
Link?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
noraguta ::
če je izpadlo , da jo zaprto kodo branim pa naj. se pa ne dam pitat z "zdravo razumskimi" argumenti , da je odprta koda varna zato ker je odprta . sploh glede na to , da je bilo v nekaj "najvarnejših"(debian, selinux) vejah le te odkritih nekaj banalnih lukenj(lahko so se tam znašle slučajno lahko pa so bile namerno vcepljene).
Zaprto kodo torej braniš s tem, da je verjetnost, da bo nekdo uspešno skril stranska vrata v odprto kodo >0, čeprav je ~0. No, če ti je to sveeno, nekaterim to ni vseeno. Za najbolj občutljive sisteme imam že raje kodo, kjer je ta verjetnost ~0, kot pa kodo, kjer je ta verjetnost ~1.
poldi pozab zganjam zgolj davinčijevo šifro v nasprotno smer, ker se mi določene stvari ne zdijo tako samoumevne. pomoje je tudi šlo za povsem nenamerne buge, ampak neke samoumenvnosti odprto je varno ker vsak vidi napako pač ne jemljem kot dobro zagotovilo za varnost. kakor mislim , da tudi bluerunnerjevi nsa backdori ne držijo vode.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
luli ::
Kar nekaj softwera pa vseeno razvijajo prostovoljci. Me-TV je recimo lep primer.
Razvoj, ki ga drago plačujemo davkoplačevalci. Nekateri, ki so zaposleni v državnih službah, kamor ponavadi ne pridejo pred 9-to uro ter odidejo ob 14.00 ob obilici prostega časa pač nekaj počnejo, da ne zakrnijo.
Ampak ta koda še zdaleč ni zastonj. Tak preko palca 5000€ na mesec (bruto, prehrana, prevozni stroški, razni seminarji) x 12 mesecev. Res poceni koda.
borchi ::
ekateri, ki so zaposleni v državnih službah, kamor ponavadi ne pridejo pred 9-to uro ter odidejo ob 14.00 ob obilici prostega časa pač nekaj počnejo, da ne zakrnijo.
zadn cajt, da tem pustijo namontirat openoffice in linux in jim spremenijo opis delovnih nalog.
luli je pravkar pogruntal kako lahko slovenija pršpara, 100.000*5.000*12=6mld EUR na leto.
(naj še kdo reče, da ni biser, tale naš luli. zahtevam himno za lulija. pod CC licenco valjda...)
l'jga
BigWhale ::
Odprta koda ni zastonj, ampak je odprta(zato je tudi uporabljen tak izraz!), kar pomeni, da ti lahko prodaš kodo, ki jo napišeš, ampak moraš v skladu z licenco (katerakoli pač je) zraven priložiti kodo. Kupec pa lahko z kodo dela karkoli hoče!
Odprtokodnih licenc je vec, kaj pa s programi lahko pocne kupec je pa odvisno od licence. Pri GPL licence kupec/uporabnik NE MORE poceti cesarkoli hoce. Tudi pri BSD licenci ... Pravzaprav pri nobeni (bolj znani in bolj pogosto uporabljeni) odprti licenci kupec/uporabnik ne more poceti karkoli zeli s tisto kodo.
BlueRunner ::
če je izpadlo , da jo zaprto kodo branim pa naj. se pa ne dam pitat z "zdravo razumskimi" argumenti , da je odprta koda varna zato ker je odprta . sploh glede na to , da je bilo v nekaj "najvarnejših"(debian, selinux) vejah le te odkritih nekaj banalnih lukenj(lahko so se tam znašle slučajno lahko pa so bile namerno vcepljene).
ker se mi določene stvari ne zdijo tako samoumevne
1) Ali je možno potrditi ali ovreči obstoj stranskih vrat v Oknih? Ne.
2) Ali je možno potrditi ali ovreči obstoj stranskih vrat v odprti kodi? Da.
3) Ali to avtomatično pomeni, da zaprta koda ima stranska vrata? Ne.
4) Ali to avtomatično pomeni, da odprta koda nima stranskih vrat? Ne.
Sedaj pa se igraj z verjetnostjo... meni moja računica pravi, da je uporaba odprte kode še vedno boljša odločitev, če se želim izogniti stranksim vratom. To pa samo zato, ker se odgovor 1) glasi "Ne", 2) pa se glasi "Da". Zame to recimo ni pravljica ampak samo navadna izpeljava zgornjih dejstev.
Razen seveda, če meniš, da v odprti kodi ni možno potrditi ali ovreči obstoja stranskih vrat... potem prideš na točko, da v najslabšem primeru med odprto in zaprto kodo ni razlike. Če pa je to najslabši primer, pa to pomeni, da z odprto kodo v nobenem primeru ne morem biti na slabšem, kot sem pa lahko z zaprto. Kar pa tudi ni slabo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
noraguta ::
problem pri tvojih izpeljevanjih je tule :
kako hudiča je možno dokazati , da neka koda nima stranskih vrat? sam ne poznam niti ene metodologije , katera bi se uporabljala v te namene.
2) Ali je možno potrditi ali ovreči obstoj stranskih vrat v odprti kodi? Da.
kako hudiča je možno dokazati , da neka koda nima stranskih vrat? sam ne poznam niti ene metodologije , katera bi se uporabljala v te namene.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
BlueRunner ::
problem pri tvojih izpeljevanjih je tule :
2) Ali je možno potrditi ali ovreči obstoj stranskih vrat v odprti kodi? Da.
kako hudiča je možno dokazati , da neka koda nima stranskih vrat? sam ne poznam niti ene metodologije , katera bi se uporabljala v te namene.
Elbow grease. Če to ne zadošča, pa citiram kar sem že napisal: "Razen seveda, če meniš, da v odprti kodi ni možno potrditi ali ovreči obstoja stranskih vrat... potem prideš na točko, da v najslabšem primeru med odprto in zaprto kodo ni razlike. Če pa je to najslabši primer, pa to pomeni, da z odprto kodo v nobenem primeru ne morem biti na slabšem, kot sem pa lahko z zaprto. Kar pa tudi ni slabo."
noraguta ::
problem pri tvojih izpeljevanjih je tule :
2) Ali je možno potrditi ali ovreči obstoj stranskih vrat v odprti kodi? Da.
kako hudiča je možno dokazati , da neka koda nima stranskih vrat? sam ne poznam niti ene metodologije , katera bi se uporabljala v te namene.
Elbow grease. Če to ne zadošča, pa citiram kar sem že napisal: "Razen seveda, če meniš, da v odprti kodi ni možno potrditi ali ovreči obstoja stranskih vrat... potem prideš na točko, da v najslabšem primeru med odprto in zaprto kodo ni razlike. Če pa je to najslabši primer, pa to pomeni, da z odprto kodo v nobenem primeru ne morem biti na slabšem, kot sem pa lahko z zaprto. Kar pa tudi ni slabo."
točno taka argumentacija kot so jo imeli titej in neuvrščeniTM. če ni indije koromandije , smo pa vsaj vsi enako do vratu v dreku , ne pa gnili kapitalisti ki izkoriščajo delavsko ljudstvo, čeprav na koncu delavc bolje živi na zahodu. hudič je taka zdrava pamet ...
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
McMallar ::
Si kdaj to poskusil? Kolk bugov si našel s pregledom? Pa jih je ziher par sto tam not.
Ahh, jaz to delam zjutraj za zajtrk. Ko sem pa na dopustu, pa še kakšen repozitorij predelam. Verjetno nisi zasledil sarkazma v mojem originalnem postu.
Da ne bom popolnoma offtopic: za zaprto kodo se vsi strinjamo, da ne moremo preveriti, ali obstajajo kakšna stranska vrata in če, koliko jih je. Vse kar se lahko odkrije je praktično narejeno z reverse engineeringom. Je pa bil pred časom na forumu novica, da so za en mini kernel znanstveno dokazali, da ni bug-ov v njemu. Če bi s podobnim postopkom pregledovali linux jedro ne bi prišli nikamor (v doglednem času, seveda).
Res je, da lahko odprto kodo pregledaš. Veliko ljudi nas nima tega znanja, da bi kaj opazili oz. popravili (če že kaj opazimo). In če podjetja prispevajo kodo, s kakšnim obskurnim kodiranjem (težko berljiva koda) lahko tudi marsikaj skriješ, če imaš interes. Hočem reči da ni nujno, da so vsi prispevki dobronamerni, kar se na tem forumu vedno predpostavlja (vsaj jaz še nisem zasledil nasprotne teze).
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
BlueRunner ::
Hočem reči da ni nujno, da so vsi prispevki dobronamerni, kar se na tem forumu vedno predpostavlja (vsaj jaz še nisem zasledil nasprotne teze).
To je čisto res. Eden izmed razlogov, ki pa govori proti temu, da bi bilo enostavno (ne pa čisto nemogoče - 100% varnost pač ne obstaja!) v jedro skriti zlonamerno kodo pa je tudi mehanizem podpisovanja. Sign-off mehanizem tako pove dve stvari:
- vzdrževalec potrjuje kvaliteto forme (obskurno kodiranje tukaj izpade)
- vzdrževalec potrjuejo funkcionalnost kode (načeloma koda ne sme imeti stranskih posledic)
Hkrati se predlogi pretakajo preko LKML, kjer so hkrati vidni vsem razvijalcem. Pri temu pa se seveda posamezni razvoijalci posvečajo samo posameznim funkcionalnim sklopom. Na tem prvem nivoju filtriranja pa se prestreže marsikatero napako, še preden ta pride do točke, ko jo vzdrževalec potrdi za vključitev v glavno drevo.
Torej je potrebno za vključitev stranskih vrat zaobiti dva ločena mehanizma nadzora:
- nadzor kvalitete forme in vsebine s strani vzdrževalca
- nadzor vsebine s strani ostalih razvojalcev na funkcionalni enoti.
Na takšen način zaobiti nekatere izmed najbolj brihtnih poznavalcev jedra na svetu pa ni ravno enostavno. Mislim, da verjetnost takšnega posega meji že kar na teorijo zarote.
Seveda pa to ne rešuje treh bistvenih in opaznih ranljivosti:
- Obstaja teoretična možnost, da se ustvarijo stranska vrata s tem, da se ustvari neželjeno interakcijo med različnimi funkcionalnimi enotami. Zelo težko, vendar mnogo lažje, kot pa "napad" na eno samo enoto.
- Dodatni popravki, ki jih upravljalci distribucij dodajajo sami ne prestanejo takšnega natančnega testiranja in vpogleda s strani "največjih kalibrov"
- Večina ranljivosti se ne skriva v jedru, temveč v podporni programski opremi, ki sestavlja operacijski sistem. Ta pa po kvaliteti in izvoru precej niha.
Če se preleti seznam ranljivosti, je napadov na samo jedri relativno malo v primerjavi s številom napadov, ki preko zlorabe aplikativne programske opreme pridobijo dostop do sistema in dvig nivoja dostopa do uid 0.
McMallar ::
Hvala za izčrpno pojasnilo. Vem, da je preverjanje kode jedra zelo rigorozno, ciljal sem bolj na tole:
Glede članek in komentarje sem sklepal, da se večina kode, ki jo prispevajo podjetja, nahaja izven jedra. Zato tudi pomisleki.
Saj tudi pri MS je samo jedro zanesljivo. Če je kdo kdaj delal analizo memory dump-ov lahko pove, kolikokrat je ugotovil napako v jedru in kolikokrat je bila napaka v dodatnih oz. 3rd party aplikacijah. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da pri meni še nikoli ni šlo za napako v jedru.
Večina ranljivosti se ne skriva v jedru, temveč v podporni programski opremi, ki sestavlja operacijski sistem. Ta pa po kvaliteti in izvoru precej niha.
Glede članek in komentarje sem sklepal, da se večina kode, ki jo prispevajo podjetja, nahaja izven jedra. Zato tudi pomisleki.
Saj tudi pri MS je samo jedro zanesljivo. Če je kdo kdaj delal analizo memory dump-ov lahko pove, kolikokrat je ugotovil napako v jedru in kolikokrat je bila napaka v dodatnih oz. 3rd party aplikacijah. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da pri meni še nikoli ni šlo za napako v jedru.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
Poldi112 ::
Že v redu, samo cela tema tu govori zgolj v jedru...
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
poweroff ::
Ali pa preveč kuharjev uniči juho... za katedralo v tem trenutku kaže, da je bolj vzdržljiv model razvoja.
Se ti zdi? Jaz bi prej rekel, da ima katedrala omejitev pri rasti. Po določeni stopnji je sistem preveč kompleksen za obvladovat, in to se pri Microsoftu že začenja kazati.
Po drugi strani se bazar lahko skoraj neomejeno širi. Podobno kot kapitalistični trg. Saj za nekaj takega v bistvu tudi gre.
sudo poweroff
BlueRunner ::
Err... Matthai.... bazar in katedrala sta dva različna pristopa k razvoju odprte kode. Če pogledam trenuten mode sprejemanja novih stvari v Linux, potem mi stvar na oko vleče bolj na katedralo, kot pa na bazar. Na trgu pred cerkvijo lahko vsak paca kar hoče, do oltarja pa pridejo samo bolj ali manj posvečeni.
Katedrala ni sinonim za zaprto kodo...
Katedrala ni sinonim za zaprto kodo...
kitaj ::
točno taka argumentacija kot so jo imeli titej in neuvrščeniTM. če ni indije koromandije , smo pa vsaj vsi enako do vratu v dreku , ne pa gnili kapitalisti ki izkoriščajo delavsko ljudstvo, čeprav na koncu delavc bolje živi na zahodu. hudič je taka zdrava pamet ...
No, pa smo prišli do komunistov, ki so itak krivi za vse zlo na svetu, vključno z hroščato kodo in odprto kodo. Neuvrščeni so propadli, Sovjetska zveza je propadla, ZDA propadajo. Kateri sistem je torej boljši? Za neuvrščenimi ni bilo škode, SZ je tudi propadla sama, ZDA pa so v luknjo potegnile skoraj celi svet.
nekikr ::
kitaj: malo poglej kaj je ostalo od bivše juge ;)
ZDA pa niso v luknjo potegnile celega sveta. Tudi vrli Slovenci so v želji hitrega zaslužka metali denar v razne balkanske, ameriške, azijske sklade in pomagali napihniti cene preko vseh meja razuma. Tebi se zdi, da so krive ZDA, v resnici pa je za to krizo odgovoren ves svet, ki bazira na globalizaciji. Afriška plemena recimo skoraj edina lahko rečejo da s krizo niso imela nič.
ZDA pa niso v luknjo potegnile celega sveta. Tudi vrli Slovenci so v želji hitrega zaslužka metali denar v razne balkanske, ameriške, azijske sklade in pomagali napihniti cene preko vseh meja razuma. Tebi se zdi, da so krive ZDA, v resnici pa je za to krizo odgovoren ves svet, ki bazira na globalizaciji. Afriška plemena recimo skoraj edina lahko rečejo da s krizo niso imela nič.
kitaj ::
kitaj: malo poglej kaj je ostalo od bivše juge ;)
Vem. Večinoma žalost, začenši z slovenijo.
ZDA pa niso v luknjo potegnile celega sveta. Tudi vrli Slovenci so v želji hitrega zaslužka metali denar v razne balkanske, ameriške, azijske sklade in pomagali napihniti cene preko vseh meja razuma. Tebi se zdi, da so krive ZDA, v resnici pa je za to krizo odgovoren ves svet, ki bazira na globalizaciji. Afriška plemena recimo skoraj edina lahko rečejo da s krizo niso imela nič.
Ciljal sem, sicer nekoliko poenostavljeno, bolj na blokovsko razdelitev iz hladne vojne (komunizem vs. kapitalizem + neuvrščeni). Seveda ZDA niso vsega krive, so pa najbolj goreč/reprezentativen primerek kapitalizma, zato sem jih izpostavil.
Problem pa je v tem, da teh delitev še nismo presegli in tako v "povprečnih" glavah Linux še vedno programirajo komunisti, medtem ko na drugi strani kapitalisti "pošteno" služijo denar. Kapitalu seveda sprememba te miselnosti nikakor ne ustreza.
Prav zaradi tega je ta novica pravzaprav novica. Vsem, ki so bolj tesno povezani z odprto kodo je to že dolgo jasno.
driver_x ::
Zame, kot končnega uporabika, je popolnoma vseeno, ali kodo pišejo profesionalci ali amaterji, pomembno je le, da zadeva deluje po mojih pričakovanjih. Tudi poklicni kodopisci niso nobeno zagotovilo, da bo koda brezhibna. Sploh pa opažam, da kar precej ljudi misli, da razvoj odprtokodnih zadev poteka tako, da kar vsak, ki ima pet minut časa nekaj naklofa noter.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Preizkus popravkov za Meltdown in Spectre: Intel ob 10 odstotkovOddelek: Novice / Procesorji | 8619 (6239) | D3m |
| » | Zaradi hude ranljivosti bodo Intelovi procesorji do 50 odstotkov počasnejši (strani: 1 2 3 4 … 10 11 12 13 )Oddelek: Novice / Procesorji | 125342 (95334) | krneki0001 |
| » | Vse najboljše, Linux!Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 17928 (14747) | Kenpachi |
| » | Kdo piše Linuxovo jedro (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 30134 (23783) | AndrejO |
| » | Odkrit razlog za večjo porabo energije v novem Linuxovem jedru (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 23384 (18746) | MrStein |