Nemške ambasade gredo na Linux

Dejte se enkrat sprijaznit z dejstvom da gredo večini ljudi po firmah in upravi računalniki pač na jetra po defaultu in da jim vsaka menjava samo greni življenje. Če dobijo zaposleni vtis da nekdo varčuje na račun njihovih pridobljenih privilegijev, bo morala trpela. Marskikakšen prehod je bil slabo pripravljen in je naredil več škode kot koristi, dogajli so se tudi prehodi nazaj. Se strinjam da bi bilo treba bolj temeljito začet na šolah in faksih; razvoj dogodkov sicer bolj nakazuje tendenco k še dražjim (mac) kot k linuxu med mladino po svetu. Zadnje čase je še največ za odprto kodo naredil M$ z Ofisom 07, ker je zgleda prehod iz starega manj boleč na Open :)))

Tako je, Mac je prihodnost.

No, da ne bom preveč fenbojevsko izpadel, se popolnoma strinjam s kvotanim sporočilom, saj ljudje enostavno niso dovolj fleksibilni. V redu, starejšo generacijo še nekako razumem, kar pomeni, da se mora zamenjati v teh "državnih službah" generacija, ali dve; da bodo takratni zaposleni "dobro" poznali računalnik in se ne bodo z njim obremenjevali. Ker trenutno nekateri starejši ljudje uporabo računalnika občutijo podobno, kot če bi bili nekje v nekem zaporu, privezani na verige. To je čisto normalno.

Ampak, če gledam "mlajšo generacijo", mi prosim povejte, kaj dejansko delajo na računalnikih (če sem se v spodnjem seznamu zmotil, me prosim popravite/dopolnite)?
1.) igrajo igre
2.) komunicirajo v programih kot so Windows Messenger, idr.
3.) obiskujejo strani "socialnih" mrež tipa Facebook, Netlog (pri nas še najbolj aktualno) ipd.
4.) obiskujejo razne strani tipa glasujzame ipd.

Torej, kaj vidimo pri teh vzorcih? Ali so to potencialni, resni uporabniki Linuxa na namizju?

A ni bila ravno ena raziskava in je ugotovila, da občasni obisk socialnih mrež veča produktivnost.

Instant messenger je pa precej pogost in zaželen v poslovnem okolju -za pogovore o službeni tematiki, seveda.

Hja, jaz bi bil tukaj kar malo strog. Informatik, ki hoče pri meni dobiti službo mora poznati tudi Linux. Če ga pa ne pozna, pa mu podjetje plača ustrezno izobraževanje. To je sicer nekoliko dražje, a dolgoročno po mojem mnenju dobra naložba.

Ampak povsem razumem podjetja, ki gledajo na stroške zgolj kratkoročno.

Problem torej lahko lociramo v izobraževalnem sistemu. Iz fakultet pridejo "informatiki", ki znajo nekaj malega teorije, če pa so imeli veselje, so se sami malce naučili klikat po Windows sistemu. Za Linux še slišali niso.

Rešitev? Uvedba Linuxa v izobraževalni sistem?

No, moja izkušnja je taka, da sem na eni slovenskih družboslovnih fakultet lani izvajal izbirni predmet, kjer sem šudente učil uporabe Linuxa. Od namestitve, do nastavitev, uporabe varnostnih orodij, osnov digitalne forenzike, itd.

Predmet so obiskovali študentje, ki pred tem še niso videli Linuxa (razen morda enega ali dveh). Imeli smo veliko praktičnega dela (razložil sem tudi nekaj osnov o particijah, itd.) in na koncu sem izvedel anonimno anketo ter jih prosil, da mi napišejo kaj je bilo OK in kaj ne.

Splošni vtisi so bili zelo dobri. Predvsem so pogrešali še več praktičnega dela. Tudi jaz sem zelo užival in tako moj, kot vtis študentov je bil pozitiven.

Kljub temu se predmet letos ne izvaja več. Kje se je zalomilo?

1. Pri vodstvu fakultete, ki samo ne vidi potrebe po takšnem predmetu (jaz pa bi jih moral prepričevati kakšno leto ali dve).

2. Pri sistemcih, ki niso nudili nikakršne strokovne podpore, pač pa so izvedbo predmeta celo skušali sabotirati z različnimi izgovori, med drugim tudi s tem, da v računalniških učilnicah ne sme biti naložena nikakršna druga programska oprema, razen tista, ki jo naložijo oni (in seveda povedali, da Linuxa pač ne poznajo, torej ga ne bo gor).

No, to je pa slovenska realnost.

Sej s to forenziko verjetno misli stvari tipa: "Ker user mi je zbrisal ta novo epizodo prison breaka ki je še niti pogledal nism?"

Ker drugače bi bla res malenkost huda (men že to nevem če bi mi ratal)

Kaj, misliš da je ceneje da folk debilno gleda v novo namizje in se smili sam sebi? Logično je da izobraziš ljudi, ker samo ko znajo uporabljati orodje so lahko produktivni.

Sploh pa večina ne potrebuje blaznih izobraževanj. Na hitro razložiš razlike in kako v novem okolju stvari funkcionirajo, dvigaš telefon prvi teden in to je to.

Forenzika je bila res zelo osnovna. Bolj splošna načela ter predstavitev orodij v stilu, če vas zanima kaj več, boste vedeli kam pogledat. Smo si pa pogledali tudi primer kako se dela tak easy data recovery.

@Looo..ooka.

Moje mnenje je, da je več "strokovnjakov" samooklicanih Windows strokovnjakov kot pa samooklicanih Linux strokovnjakov. Ampak to je moje mnenje.

In če bi se nekemu resnemu (ne samooklicanemu) strokovnjaku na Linuxu razsul datotečni sistem, se mi zdi, da je večja verjetnost, da bo znal tudi zalaufati hex editor ali spisati svoj utility za specifičen problem, kot pa da bo kaj takega uspel narediti Windows administrator. Če ne drugega ima Linux administrator na voljo za vpogled vse nizkonivojske metode za datotečni sistem. Za NTFS se lahko glede tega samo obrišeš pod nosom.

Ampak ne bi rad sprožil flamewara; to so samo moja mnenja.

hja dostikrat se pri samooklicanih (brez kakeršnega koli certifikata) linux strokovnjakih stvar konča pri vzdrževanju sistema. konceptualnih rešitev pa povečini niso zmožni. odprta koda je dostikrat blef za kurcanje obstoječih rešitev. tako na eni kot drugi platformi pa se da narediti skoraj vse.

>hja dostikrat se pri samooklicanih (brez kakeršnega koli certifikata) linux strokovnjakih...

Aha, torej je strokonvnost odvisna od tega, ali imaš certifikat ali ne. Zdaj vem zakaj je MS kader z MCTS tako dober.

@Poldi112: morda so konkretna certificiranja slabo izvedena, tega ne vem. Vsekakor bi od nekoga s certifikatom prej pričakoval, da bo znal načrtovati in konfigurirati neko veliko omrežje, kot pa za nekoga brez certifikata.

Se strinjam ... Moj point je bil bolj v tem, da se mi zdi, da pri konfiguraciji Linux strežnikov administrator potrebuje (ali dobi, če se stvari loti kar na pamet) več znanja o delovanju računalniških sistemov in omrežij, kot pa pri klik-klik-default (dokler nam ustreza, potem pa joj) konfiguraciji Windows strežnikov.

Simptom: Ja, in Linux je čisti evropski produkt in američani se ga niso dotaknili.

Ma, s temi certifikati je tako, ko z diplomo na faksu. Pomeni nič, če za njim ne stoji sposoben človek. Diplomo lahko naredi marsikdo. Tud razni certifikati so vsaj na nižjih stopnjah navaden smeh. Pa dokler se folk pač na pamet uči rešitev in si ne vzame časa pa pogleda od blizu, kaj in zakaj stvari delajo, so tud vredno bolj malo.

Precej pomagajo "staromodne" knjige, kjer maš opisane rešitve v praksi, pa vsaj nekaj teorije zraven. Pa seveda, čas, volja in dril. Veliko drila. Certifikati so nice (sam razmišljam o kakem Ubuntu šolanju), sam jih je treba jemat zgolj kot potrditev/utrditev obstoječega znanja in izkušenj. Ti pač garantirajo, da tisti s certifikatom pač že mora nekaj znati. Kolko pa... je pa tak, ko na faksu. Maš folk z diplomo, ki se jim sanja ne in maš folk z diplomo, ki mimogrede v debati potolčejo kakega svojega profesorja z vsemi "našitki" vred.

Pa seveda - če se razsuje filesystem, 99% folka ne gre s hex editorjem "popravljat" stvari. Za kaj takega morš poznati delovanje fs-ja do potankosti - takih ljudi je pa hudičevo malo. Ne bit smešni, no.