Francoski oui za Linux

alo-alo
...TO THE MAXIMUM EXTENT PERMITTED BY APPLICABLE LAW...

...V najširšem obsegu, ki ga(še)dopušča zakon...


...AND EVEN IF MICROSOFT OR ANY SUPPLIER HAS BEEN ADVISED OF THE POSSIBILITY OF SUCH DAMAGES
...
...in celo v primeru, da sta bila Microsoft ali prodajalec opozorjena na možnost takšne škode....

EULA torej izključuje tudi škodo, povzročeno iz zavestne malomarnosti, torej krivdno. Vendar le pogojno, v obsegu, ki ga dopušča zakon, torej v primeru, da je takšna izključitev pravno dopustna. EULA je že sama sestavjen tako, da ni dvoma, da pogodbenih določil o izključitvi krivdne odgovornosti v Sloveniji sploh ne uveljavlja.

ok, ok, umirimo strasti :). jaz sem mislil točno to, kar si napisal v drugem odstavku, to v zvezi z monopolom. dokler državne službe ne bodo poenotene glede standardov, ISO žal ne bo nič pomagal.

neuradni standardi? Leseno železo?

Najbrž je mislil "de-facto standard".

Standard je .pdf. Povsod je prikazan enako.

[offtopic] kaj uporabljate za odpiranje .pdf? jaz acrobat readerja.

darkolord> Microsoft za to potrebuje dovoljenje Adobe-a :)

Wrong. Microsoft potrebuje licenco za uporabo patentov v PDF, pa še to samo v ZDA in na Japonskem, kjer je taka traparija možna.

Da ga Adobe ne mara :)

Ja, darkolord ima prav, to sem tudi trdil s svojimi navajanji. Teoretično (tudi po mojem) noben zakon ne prepoveduje t.i. salvatornih klavzul, vendar pa je vprašanje, kako bi to zadevo rešila sodna praksa v primeru potrošnika.

To določilo je nično.

Ker po direktivi EU tej-pa-tej morajo države članice z zakonodajo zagotoviti legalnost reverse-engineeringa za potrebe zagotavljanja interoperabilnosti rešitev.

Mislim, da je do tega obvezana tudi Slovenija, če pa obveznosti še ni izpolnila, jo bo pa kmalu po tem, ko bo to kdo opazil.

ok, najprej opomba, z linuxdadyjem se nisva razumela. jaz sem govoril načelno o teh t.i. salvatorskih klavzulah, ker res po mojem vedenju noben zakon načelno ne prepoveduje takšnih dogovorov ( extent bla bla ...), on pa je spraševal konkretno.

in konkretno je takole: ZASP je določa te zadeve, kako je v teh primerih z računalniškimi programi:

114. člen

(1) Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, vključno z odpravo napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe računalniškega programa v skladu z njegovim namenom.
(2) Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi njegove uporabe.
(3) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do katerih je upravičen.
[...]
(5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, so nična.

...potem pa še

Dekompiliranje

115. člen

(1) Za reproduciranje kode ali prevod kodne oblike računalniškega programa v smislu 1. in 2. točke 113. člena tega zakona ni potrebno dovoljenje avtorja, če je to nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa z drugimi programi ali s strojno opremo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da ta dejanja izvrši pridobitelj licence ali drugi upravičeni uporabnik ali v njihovem imenu za to pooblaščena oseba;
2. da informacije, potrebne za doseganje interoperabilnosti, niso bile predhodno brez nadaljnjega dostopne osebam iz prejšnje točke; in
3. da so ta dejanja omejena zgolj na tiste dele prvotnega programa, ki so potrebni za doseganje interoperabilnosti.
(2) Prepovedano je, da bi se informacije, pridobljene z uporabo prejšnjega odstavka:
1. uporabile za drug namen kot za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa;
2. odstopile tretjim osebam, razen kadar bi bilo to potrebno za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa; ali
3. uporabile za razvijanje, proizvodnjo ali trženje drugega računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben, ali uporabile za katerokoli drugo dejanje, s katerim se krši avtorska pravica.
(3) Določb tega člena ni mogoče razlagati v smeri, po kateri bi ga bilo dopustno uporabiti na način, ki bi v nerazumni meri prizadel avtorjeve zakonite interese ali bi bil v nasprotju z normalno uporabo računalniškega programa.
(4) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.

jaz sem pač prilepil tudi 114. člen, ampak moj poudarek je bil na 115. členu in povratnem inženiringu. Bojim se, da judikata v zvezi 115. členom ni (enega sem sicer našel, ampak je mimo naše teme). ena punca je napisala en članek na to temo, v Pravniku.

logično je, da so dodali tretji odstavek 115. člena, saj v nasprotnem primeru avtorsko pravo ne bi moglo doseči varstva avtorja.

mogoče pa kdaj res

ja, debata je zanimiva, ampak potrebno bi bilo malo naštudirat literaturo in sodno prakso, nemško predvsem. iz prve roke lahko povem, da je pri Nemcih glede teh pravnih vprašanj v zvezi z računalniškimi programi stvar dobro razdelana.

žal nisem našel v cobissu naslov prispevka kolegice, napisanega na temo povratnega inženiringa.

mogoče bi bilo v redu, da bi se odprla kaka sticky tema, kjer bi lahko debatirali v pravnih vprašanjih v zvezi z računalniškimi programi, ker včasih nekaj trdimo, kar smo slišali od drugih, potem pa se izkaže, da to sploh ne drži. s tem bi uporabnike ozaveščali, ker lahko spoznajo, da v določenih primerih imajo več pravic, torej jim je dovoljeno več, kot pa to narekuje, določa licenčna pogodba.

Pomojem ce bo govora o pravnih aspeltih celega racunalnistva (software zakonodaja/patenti, hardware zakonodaja/patenti, p2p zakonodaja, zakonodaja o moddanju hardware-a in software-a,....) bi moral najdet kaksen bolj splosen oddelek...

EDIT: Taka tema bi v bistvu lahko bila "nad" specificnimi forumi.

> to je moje stališče, odločitev pa je na moderatorjih.

Khmmm, na tajnih policajih prej

alo-alo, ali pa kdo drug, kdo bi bil pripravljen moderirati tako temo?

Članek, ki sem ga omenjal, ni bil obljavljen v Pravniku, se opravičujem.

Naslov članka:

Petra Senkovič, Dekompiliranje računalniških programov, Podjetje in delo, št. 3/1995, str. 348-353.