Objavljena Direktiva o hrambi prometnih podatkov

> jasno da ga priprejo, ampak to ne pomeni, da je s tem avtomatsko kriv.

Ne. Samo kakšnih par mesecev je lahko za zapahi.

> Čeprav nekoga dobijo z nožem v roki nad truplom (in ni patolog), ga morajo obravnavati enako kot vse ostale (nedolžne???) državljane. Pa če se tebi to zdi prav ali ne.

In kot smo ugotovili v eni drugi debati, če poskuša pobegniti, ga niti ni (policistu) nepravno ustreliti.

par sporocil kasneje thomas koncno napise nekaj relevantnega:

>To poslušam že dolgo. Ampak je traparija. Vsak ve, da to ni res.

Vsak ?

> Najmanj neprijetna preiskava ga lahko doleti. Komot tudi dolgo čepenje v priporu.
> Pa čeprav mu potem krivde ne dokažejo.

Pa cetudi mu jo. Dokler ni obsojen - NI KRIV in se kot taksen ne sme obravnavati (zmanjsevanje drzavljanskih svoboscin, ipd...)

Moj cent:
Teoretično ni nič narobe z tako politiko, ampak dejstvo je, da praktično ni nobenega z računalnikom in internetom, ki si ni vsaj enkrat ogledal, posnel in ima na disku nekaj nelegalnega.
Z shranjevanjem podatkov je izpostavljen vsak:
Od pedofila, ki ima zbirko tisočih slik in filmov do babice, ki ima en mp3 gor, ki si ga je dolgoč želela.

Logika ti bo narekovala, da bodo pogledali babici čez prste. Praksa pa bo rekla, če so že prišli do babice (čeprav z namenom, da najdejo večjo ribo) bodo vseeno tej babici vzeli računalnik, raztrgali disk na kosce in po tednih ali celo mesecih pretrpljenih živcev ji bodo še naprtili kazen in naredili dosje.

Torej, za dobro vseh, si želim malo manj teoretične varnosti in malo več praktične svobode.

Teoretično ni nič narobe z tako politiko, ampak dejstvo je, da praktično ni nobenega z računalnikom in internetom, ki si ni vsaj enkrat ogledal, posnel in ima na disku nekaj nelegalnega.

Z shranjevanjem podatkov je izpostavljen vsak:
Od pedofila, ki ima zbirko tisočih slik in filmov do babice, ki ima en mp3 gor, ki si ga je dolgoč želela.

Logika ti bo narekovala, da bodo pogledali babici čez prste. Praksa pa bo rekla, če so že prišli do babice (čeprav z namenom, da najdejo večjo ribo) bodo vseeno tej babici vzeli računalnik, raztrgali disk na kosce in po tednih ali celo mesecih pretrpljenih živcev ji bodo še naprtili kazen in naredili dosje.

Torej, za dobro vseh, si želim malo manj teoretične varnosti in malo več praktične svobode.



Paralela:

Policija lovi, zapira in kdajpakdaj ubije kriminalce, vendar ga ni med nami, ki kdaj ne bi prekoračil omejitev hitrosti na cesti.
Kaj se bo zgodilo, če takega ustavi policija pod sumom, da prevaža kaj nelegalnega ? Če mu ne bodo našli ničesar drugega, mu hitrosti ne bodo spregledali. Vzelu mu bodo avto, ga raztrgali na kosce in po tednih ali mesecih "pretrpljenih živcev" mu bodo opalili kazen za prehitro vožnjo pa vse defekte, ki jih bodo našli na avtu...
Hvala lepa za tako policijo.
Za dobro vseh, si želim malo manj teoretične varnosti in malo več praktične svobode.

S hrambo prometnih podatkov se zelo očitno spogledujejo tudi v ZDA.

Evropska direktiva jim pri tem zelo koristi, saj jo uporabljajo za legitimizacijo in utemeljevanje svojih namenov pred domačimi volivci - "Saj jo ima tudi Evropa!". To, na kar smo nekateri opozarjali že ob sprejemanju evropske direktive, se sedaj uresničuje. Evropska direktiva o hrambi prometnih podatkov je spodmaknila zagozdo pod sneženo kepo na vrhu hriba, ki se počasi a vztrajno kotali in debeli.

Thomas> Razen seveda za "borce za svobodo". To pa njim nikakor ni všeč. Telefonske promete že, internetne pa ne. Hehe ...

V bistvu ne, samo ti si tisto teslo, ki ves cas podtika in se spreneveda.

Problematika je "malo sirsa" in je laik kot si ti ni sposoben kar takole razumeti.

(Take bedaste diskreditacije sem se naucil od svinj pri koritu pri debati o direktivi o patentiranju racunalnisko izvedenih izumov.)

Pri prometnih podatkih gre za _bistveno_ boljsi vpogled v clovekovo zasebnost kot pri podatkih o telefoniji (razen lokacijskih podatkov mobilnih telefonov, ki so priblizno isto invazivni). Profiliranje je mogoce brez vsakrsne vednosti ali privoljenja osebe, katere posledica je ta promet bil. Direktiva se prav nic ne ukvarja s preprecitvijo zlorabljanja podatkov, ki so pri nas sicer zasciteni z ZVOP, vendar se nadzor ne vrsi in ocitno (ker se je tudi od mene kot tehnika zahtevalo tako profiliranje) se take podatke tudi zares zlorablja.

Da bo direktiva prinesla zbiranje se precej vecje kolicine podatkov, ki se bolj natancno dolocajo posameznika, je zgolj absurd. Tudi ce Thomas stresa "zdravorazumske" analogije iz rokava, je se vedno treba najprej dokazat, da zbiranje teh podatkov lahko kakorkoli olajsa pregon storilcev kaznivih dejanj oz. preprecevanje kaznivih dejanj. Pa tega ni, ker je jasno, da taksen data mining daje prevec nezanesljive rezultate (glej izkusnje in statistiko ZDA pri TIA zakonodaji).

Sam sem odločno proti zmanjševanju zasebnosti na račun "terorizma" in podobnih bullshitov, vendar kolikor jaz razumem to direktivo, iz teh podatkov sploh ne bo razvidno kaj je kdo delal na internetu ampak zgolj to, da je bil na internetu in da je npr. uporabljal elektronsko pošto. Tako jaz razumem naslednji odstavek:

Podatki, ki razkrivajo vsebino komunikacije, ne smejo biti hranjeni v skladu s to direktivo.

(člen 5, točka 2)

Če sklepam pravilno, mi ta direktiva ne predstavlja vdora v zasebnost, hkrati pa v njej tudi ne vidim, kako bi lahko organom pregona kakorkoli olajšala izvajanje preiskav v zvezi s kaznivimi dejanji. Torej se mi zdi direktiva predvsem odvečna (ne slaba in ne dobra).

No, pa dajmo z dejstvi.

1. Kaj lahko dobimo iz prometnih podatkov od npr. GSM-ja. Reality Mining Project: Given enough data, Eagle's algorithms were able to predict what people ... would do next and be right up to 85 percent of the time.
Otroci! Iz data mininga prometnih podatkov se da ugotovit celo več kot iz vsebine mailov, klicev,... Vem, ker sem se ukvarjal z data miningom. In sem tudi videl nekaj luštnih analiz prometnih podatkov.

2. Kako izgleda analiza prometnih podatkov v praksi:
DELO, V imenu zakona:
(članek opisuje aretacijo nekega nedolžnega Francoza v Britaniji - osumuili so ga terorista, ker se je "sumljivo vedel"):

»Najprej me ni bilo strah, saj sem bil prepričan, da so me aretirali po pomoti. Potem pa mi je zasliševalec pokazal vrečko, v kateri je bila zloženka za film »Assassination of Richard Nixon«, ki so jo našli v mojem stanovanju. Moral sem odgovarjati na vprašanja, zakaj me je zanimal ta film in kakšen je moj odnos do Američanov. Nato mi je podal vrečko z listkom papirja, ki so ga našli v mojem žepu in sem ga nekoč pokracal z osnutkom svojega delovnega projekta. Zahtevali so pojasnilo, kaj je na listku, saj so domnevali, da gre za šifriran načrt napada, skico podzemne postaje metroja ali kaj podobnega. Nakar so mi podali izpiske mojih dnevnih voženj, ki jih je zabeležila moja kartica oyster za londonski potniški promet. Zahtevali so, naj jim pojasnim, zakaj se prav danes nisem peljal z avtobusom, ampak sem se – edinokrat ta mesec – odločil za metro.«
Takrat mu je postalo jasno, da je lahko čisto vsak podatek, ki ga bodo dobili iz njegovih računalnikov, mobilnikov, izpisov bančnih računov in ostalih elektronskih dosjejev, potencialno obremenjujoč. »Videl sem, da lahko iz velike količine nepovezanih podatkov vedno sestavijo verjetno zgodbo, če me hočejo prikazati za terorista. ... Na srečo nisem shranjeval nelegalno pridobljene glasbe ali filmov, saj bi me utegnili kaznovati vsaj zaradi piratstva, če že dokazov za teroristične nakane ne bi našli.
...
odvrnil, da zvenim kot njegov odvetnik, ki mu je svetoval, naj molči, saj so v očeh javnosti njegove tegobe prava malenkost v primerjavi z nevarnimi teroristi, ki na svobodi snujejo nove bombne napade. »Več odvetnikov me je poskušalo prepričati, da bi bilo moje dejanje v danih razmerah »nedomoljubno« (NAMREČ TO, DA JE OPISAL KAKOSO GA ARETIRALI IN MALTRETIRALI "PO POMOTI"). S to strategijo jim je uspelo utišati ostale, ki se jim je zgodilo podobno kot meni, kar mi je po elektronski pošti priznal anonimni sotrpin. Na BBC so poročali o nekaj deset podobnih primerih. Zakaj sem napisal tisti članek za Guardian? Ker nisem hotel biti eden izmed tistih primerov, ki jih policija prikaže kot uspeh v boju proti terorizmu. Seveda, vlaki stojijo, postaja je zaprta, nekdo je aretiran – sami dokazi za učinkovitost policije. A hkrati je lahko vse to le kulisa!« je jezno pribil Mery.


Thomas: Kokr jest vsake toliko gledam eno ameriško kriminalistično nadaljevanko, stalno pridobivajo policaji neke prometne podatke od telefoniranj. Kdo je klical umorjenega/osumljenca kar naprej in podobno.
Čudno ne? No, v resnici je ravno na tem prodročju med Evropo in ZDA do sedaj vladala velika razlika (v pravu). Osnovno vprašanje je, kdo je lastnim tvojih prometnih podatkov. Amerišjka pravna doktrina je tukaj drugačna kot v Evropi.

Thomas, kakšna se ti zdi razlika med to direktivo in Trusted Computingom?