Slo-Tech - Navijanje -- ena od temeljnih usmeritev poslanstva Slo-Techa od začetka dalje. Člankov o tej temi smo objavili (pa ne le mi) že veliko, vendar je v večini postopek opisan predvsem neučakanim prijazno. Tokrat se je Simon Belak ( OwcA) odločil za drugačen pristop: obrazložitev osnov na podlagi teorije in s praktičnimi podatki, katerih poznavanje je nujno potrebno za uspešen kirurški poseg, ki ga bo opisal v nadaljevanjih.
Osnove navijanja I torej!
Novice » Nova vsebina » Nov članek: Osnove navijanja I.
flipflop ::
Če kliknem na link podan v novici mi reče,da nisem registriran,če pa kliknem na link na desni,pa dela.Drugače je pa članek zelo v redu.
njok ::
Lepo, jaz bi ta clanek dal kar poleg slo-techovih pravil.
> Vse kolikor toliko nove (od Voodooja 3 dalje) imajo ločena generatorja frekvence za GPU (grafični procesor) in pomnilnik
Mogoče bi lahko tu omenili še kyrote.
> Vse kolikor toliko nove (od Voodooja 3 dalje) imajo ločena generatorja frekvence za GPU (grafični procesor) in pomnilnik
Mogoče bi lahko tu omenili še kyrote.
BaRtMaN ::
Glede na rezultate ankete koliko slo-techerji navijamo, so takile članki VEČ kot dobrodošli!
asPeteR ::
Hja, spet ena napakica ...
L12 mosticki so za tole:
L12 [3] Closed : defoult (Unidentified)
L12 [2] FSB_Sense[1]
L12 [1] Closed : defoult (Unidentified)
L12 [0] FSB_Sense[0]
Torej spreminjanje default FSBja.
L3 mosticki pa sluzijo temu, o cemer si govoril.
L12 mosticki so za tole:
L12 [3] Closed : defoult (Unidentified)
L12 [2] FSB_Sense[1]
L12 [1] Closed : defoult (Unidentified)
L12 [0] FSB_Sense[0]
Torej spreminjanje default FSBja.
L3 mosticki pa sluzijo temu, o cemer si govoril.
http://blog.stegnar.com
njok ::
Samo tudi to ni popolnoma res, ker sem imel, ce se prav spomninjam, na KD7 z 1800+ do (vsaj) 16x.
OwcA ::
@njok: pa so višji mnogokratniki delali? Sam imam EPoX 8RDA+ in mi ne.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
asPeteR ::
OwcA: Mh, tokrat? No dobro bom tiho, da ne bomo vlekli karnaprej tega PATa ...(PETa )
http://blog.stegnar.com
OwcA ::
Pri "pravem" sinusu bi graf sekal abscisno os pod kotok 45o, moj je več kot očitno ne, poudaril pa bi da ggre le za skico iz katere bi naj bili razvidni osnovni pojmi povezani z nihanjem.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OZZY ::
Jaz bi omenil, kar je že njok prej. DA množilniki ne delajo ni čisto res. Sam lahko potrdim da mi delajo vsi množilniki (xp 1700+) od najmanjšega do 16x-in to čisto vsi (tud polovičke). Več nisem probal. Kar pomeni, da niso tako zaklenjeni kot je napisano. Plata soltek frn2-l.
Go with the flow.
Kaboom ::
v 6 letih elektro šol se ne spomnim da bi kdo narisal sinus ki seka x os s kotom 45° (je pa res da je bil profesor vedno pod vplivom XXX)
bi bil ta sinus dosti lepši če bi se dejansko zrcalil po vertikali, nariši krog jajco ga na polovici prereži in premakni (ali pa si preprosto "sposodi" sliko sinusa)...
bi bil ta sinus dosti lepši če bi se dejansko zrcalil po vertikali, nariši krog jajco ga na polovici prereži in premakni (ali pa si preprosto "sposodi" sliko sinusa)...
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.
njok ::
Aha...sedaj razumem, na pomanjsani sliki nisem opazil. Glede kota pod katerim funkcija seka os -- se vedno je sinus, tudi ce je kot vecji. Je pac f(x)=sin(3x) recimo.
njok ::
Aja... na download.microsoft.com lahko iz PowertoysXP paketa dobite PowerToy Calculator, ki zna izrisovati preproste funkcije.
frenk ::
zlo vredu članek...pohvalno...mogoče bi blo fajn da vi v drugem ali tretjem delu malo bol opisal timinge(sm že mau pozabu kako ta stvar laufa)
CaqKa ::
Jackal ::
Ko smo že ravno pri sinusoidah... A ste 100% da je ta frekvenčna ura v obliki sinusoide? Jaz sem bil do zdaj v prepričanju, da so to pravokotni signali. In vsa preklopna logika (kar procesorji nedvomno so) deluje na pravokotnih signalih. Tudi datasheeti raznih procesorjev in čipov govorijo temu v prid. tako da ne vem... ali samo jaz to tako vidim
Walking the way is something completely different than imagining the way.
OwcA ::
@Jackal: imaš prav. Sinusno nihanje je uporabljeno zato, ker se taka nihanja uči tudi v šolah in je kot tako mnogim bolj domače. Za razumevanje nihanja je povsem ustrezno, se pa na njem lepše vidijo "hribi" inu "doline".
Otroška radovednost - gonilo napredka.
CaqKa ::
Primoz ::
Strogo pravokotno nihanje v naravi ni možno.. le bolj ali manj slabi približki :)
There can be no real freedom without the freedom to fail.
Tarzan ::
Abit KD7 - vsi množilniki odklenjeni
Abit NF7-S - vsi množilniki odklenjeni
Epox 8RDA+ - samo do 12,5×
Asus A7N8X - do 12,5×
več pa ne vem
Abit NF7-S - vsi množilniki odklenjeni
Epox 8RDA+ - samo do 12,5×
Asus A7N8X - do 12,5×
več pa ne vem
Primoz ::
Vseeno ne.. samo precej bolj kvadratno ker napetosti ne moreš iz 0 v 1 spremenit ne da bi šel čez vmesna stanja vsaj približno zvezno (je pa res, da bo treba gledat PRECEJ bolj natančno).
There can be no real freedom without the freedom to fail.
Jackal ::
Tale vsota sinusnih signalov nastane iz pravokotnega signala pri pretvorbi v Fourierovo vrsto. Realen pravokotni signal pa res nima navpične dvižne fronte, ker bi takrat rabil dovesti neskončno energijo v neskončno kratkem času. Zato stvar zgleda bolj podobna kakim trapezom, če signal malo bolj povečamo. Vsaj to smo mi videli v šoli na Textronixovem 500Mhz digitalnem osciloskopu, ko smo enkrat merili "clock".
Walking the way is something completely different than imagining the way.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Navil bi malo...Oddelek: Navijanje | 984 (898) | strictom |
» | AI-OVERCLOCKING (Asus P4P800)Oddelek: Navijanje | 1032 (940) | Tic |
» | Navijanje ATI Radeon 9500PROOddelek: Navijanje | 1160 (991) | Zhupa |
» | [Do koliko?] Navijanje P4 2400/533Oddelek: Navijanje | 1044 (881) | QuickShot |
» | Prevelika temperatura in Navijanje na splosnoOddelek: Navijanje | 1228 (956) | asPeteR |