Slo-Tech - V raziskavi Mediane, katere naročnik je urad za intelektualno lasnino, le-ta ugotavlja "kolikšen je delež uporabe praznih digitalnih nosilcev zvoka in slike in digitalnih naprav za namen reproduciranja in shranjevanja podatkov, ki niso avtorsko varovani (ki jih posameznik stvari sam), med fizičnimi osebami v Sloveniji."

Urad ima očitno resne težave, saj tamkajšnji pravni strokovnjaki sploh še niso prebrali zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v 14. členu nedvoumno določa, da "Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela."

Urad implicira, da ni dovolj, da tistim, ki ustvarjajo zgolj za dobiček z vsakim praznim medijem za shranjevanje podatkov plačujemo dodaten in neupravičen davek, nujno je tudi, da ne uživamo nobene zaščite, če je nismo zaslužili z direktnim prispevkom k blagostanju urada in njegovih vrlih uradnikov in kakšni od sorodnih organizacij, ki se trudi avtorje kljub tehnološkemu razvoju obdržati v podrejenem položaju v razmerju do...

Slo-Tech - Jaka83 se je, kot sam pravi, malce naveličan stare modifikacije odločil, da iz starega legendarnega Chieftec-a Dragon BL naredim nekaj drugačnega. Ja, še vedno bo služil kot kišta za računalniške komponente, a tokrat rahlo pretresena in obrnjena na glavo. "Novo" ohišje zelo spominja na prihajajoči BTX standard.

Slike in krajše opise lahko poiščete v tej temi.

Vse pohvale tudi iz naše strani!

E-week - Steven J. Vaughan-Nichols se v članku na E-weeku sprašuje, kaj je namen Longhorna. Služiti denar, kot prva stvar, in kot druga, udrihanje po odprtih standardih in odprti kodi? Mogoče, saj se je Microsoft podal na neke vrste križarski pohod in dnevno vložijo kar po deset prošenj za patente.

Je to dobro, slabo? Kdo bi vedel, bomo videli, kaj bo Longhorn ponudil ob preimenovanju.

Slo-Tech - V četrtek 22. aprila se bo znotraj Teleinfosa (14:00, dvorana E3) odvijala konferenca z naslovom Software patents kill inovation!?

Gre za mednarodni dogodek, kjer bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij računalništva. Pronicljiv Monitorjev novinar Uroš Mesojedec bo za uvod razložil kaj pravzaprav so običajni patenti in kako se razlikujejo računalniški patenti. Sledilo bo še nekaj uvodnih razlag - vse od možnih ekonomskih do družbenih posledic v kolikor se Evropa odloči, da bo programje možno patentirati.

Nato nastopi zvezda konference Richard M. Stallman, oče projekta GNU, ustanovitelj Fundacije za prosto programje in predvsem avtor slavne licence GPL (pod katero je izdano tudi Linux jedro). V kolikor niste ujeli njegovega obiska v Ljubljani leta 2000, potem je to vaša edinstvena priložnost.

Sledila bo še okrogla miza o koristnosti oziroma bolj verjetno o škodljivosti programskih patentov za malo državico na sončni strani Alp. Debatirali bodo tako predstavniki ministrstva...

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.

Kiberpipa - Že dedki in babice se bodo strinjali, da so ljudje vedno hrepeneli po čim večjem izkoristku svoje inovativnosti, a da so mnogi zaradi površnosti in zadržkov do lastne ustvarjalnosti in uveljavljanja inovacij tudi po njihovi smrti, vse prej kot zaslužili. Kajpak, kdor prej pride, prej melje, zato se danes na patent kot instrument za zaščito intelektualne lastnine pred nedovoljeno uporabo istih ali zelo podobnih izdelkov/storitev obrača vedno več ljudi.

Tudi na sončni strani Alp tu in tam napravimo (ali vsaj zaščitimo) kakšno že svetovno znano pogruntavščino, med zanimivejšimi denimo MP3 Džuboks. Kaj vse smo uspeli inovativni Slovenci že zaščititi in česar seveda brez dovoljenja inovatorja ne bi smeli uporabljati, lahko poiščete v bazi patentov pri Uradu za intelektualno lastnino in morda boste dobili idejo, da bi zaščitili to in ono, če želite, še stil svoje hoje in si na ta račun kakšen tolar tudi "prihodili".

Slashdot - Podjetje Forgent Networks je objavilo, da si lasti patent na JPEG kompresijo in da je trenutno v fazi kontaktiranja proizvjalcev digitalnih fotoaparatov, programerskih hiš in nasploh vseh podjetiji ki v svojih produktih uporabljajo format zapisa JPEG. Kontaktirajo jih seveda zaradi licenčnin.
Toda to jim zelo verjetno ne bo uspelo kajti obstajajo določene varovalke v patentnem pravu, ki preprečujejo take zlorabe. Vseeno pa mora biti "zanimivo" biti v koži njihovnega predstavnika za odnose z javnostjo.

Seveda je ta novica ponovno dvignila vprašanje o odprtih "patent-free" formatih, za katere ni potrebno plačevati licenčnine in so možne alternative JPEG-u.

Projekt DjVuLibre je ena od možnih alternativ. Druga možnost pa je prihajajoči JPEG2000 standard. Sicer pa sem med /. komentarji zasledil tegale, v katerem avtor predstavlja zanimive alternativne strani, ki so popolnoma graphic free, ampak vseeno izpadejo izredno vredu. Vmes je tudi ascii nadomestilo za flash animacije....

Slo-Tech - Jep, zopet se JeznoriteBabe tožijo zaradi patentov. Za šolo sta se tokrat srečala Liquid Audio ter InfoSplit, spora vredna deklina pa naj bi bil Liquid Audio-v patent, s katerim se nadzoruje oz. omejuje pretok določenih datotek na vnaprej določena političnogeografska območja (na primeru obrazloženo, Britany Pears bi lahko dovolila download glasbe samo afganistanskim telebanom). Klik!

InfoSplit seveda oporeka obtožbam, češ da sam deluje na principu rumenih strani -- torej imenik ip naslovov s pridodanim geografskim poreklom, v nasprotju z LA-jevo metodo -- beri patent in se nasmej.

Australian IT - Jep, če jih ne moreš premagati, se jim pridruži! Amm, torej, če prenesem v modernejše čase: Toži jih!

Tako se je v krempljih lastnega uspeha zataknil tudi Goodle, ki je pred časom svojim oglaševalcem obelodanil 'revolucionaren' sistem oglaševanja, v katerem najemniki dobesedno tekmujejo med seboj. Se je pa od nekje pojavil rival Overture Services (nikoli slišal zanje), ki naj bi imeli patent nad tovrstnim sistemom. Klikiti!

Vnunet - Vsi borci za odpravo patentov, za vas imam dobro novico. Ne, EU ne razmišlja o njih odpravitvi, ampak racionalnejšem koraku. Predlog novega zakona bi odobril patente zgolj in le, kjer ima programska oprema 'dejanski tehnični vpliv na računalnik' in ne odobril tam, kjer bi šlo 'zgolj za del poslovnega procesa'.

Korak je namenjen predvsem v preprečevanje omejevanja konkurence oz. razvoja, kakršen je bil recimo Amazonov patent za nakup z 'enim klikom'. Če bo šlo vse po sreči, bo zakon meso postal nekje čez dve leti. Samo nekako mi ni jasno, v katero skupino bi del patent za hiperpovezavo...