Delo - Evropski parlament je v sredo v prvem branju podprl kriminalizacijo kršenja intelektualne lastnine, s čimer bi kot kaznivo dejanje v vseh 27 članicah Evropske unije preganjali vsakršno krajo intelektualne lastnine v pridobitniške namene. So pa poslanci iz zakona izključili kriminalizacijo "piratstva" posameznikov, ki ni izvršeno v pridobitne namene. Tako izmenjava datotek preko interneta ne bi bila kazniva, so sklenili poslanci v Strasbourgu.

Evropski parlament je na koncu v prvem branju direktivo z določenimi popravki podprl s 374 glasovi za, 278 pa jih je bilo proti, dokument pa bo zdaj obravnaval pristojni svet EU.

Več v izvorni novici.

več strani - Verjetno mi ni potrebno razlagati, kaj so t.i. "cami", ki se hitro po izidu filma v ZDA znajdejo na različnih spletnih straneh, kakor po drugi strani ne začudenja, kdo jih zaradi njihove nizke kvalitete sploh gleda. Ampak, včasih je ekskluziva pomembnejša, in če lahko tako na nepošten način še kdo zasluži, za ljudi potem res ni ovir.

Tako je razmišljala tudi trojica gledalcev filma The Day After Tommorow, ki je film na treh različnih koncih v Los Angelesu in Kanadi snemala s kamkorderji. Zaradi zakonodaje, ki v omenjenih državah to prepoveduje, so posredovali uslužbenci, in posameznike pridržali. Sledilo je seveda moralno poročila MPAA, kako je omenjeno počenje kaznivo.

Slashdot pa tudi poroča, da je Sony razvil način, kako omenjeno početje onemogočiti in ga tudi patentiral. Podobno razmišljajo tudi pri Cinei, kjer so razvili sistem, ki z modulacijo slike film na kameri naredi neuporaben.

Sicer vse lepo in prav, samo poraja se mi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi filmi...

Vnunet - Dasiravno ljudje zelo radi rečemo kakšno tudi o vzrokih za nastanek piratstva, imamo ponavadi v mislih tisto domačo obrt: snemanje programja iz interneta, peka in distribucija kolegom.

V medijih največkrat beremo o uspehih BSA, ki recimo ulovi razne velike preprodajalce programja. A žal pri svojem branjenju piratstva vse premalokrat pomislimo na tisto stran, ki proizvajalce dejansko stane največ: piratstvo po kvazi-uradnih prodajnih kanalih.

Pri tem gre za dejansko prodajo programja ponavadi po priporočenih cenah (ali malce nižjih); izdelki izgledajo avtentični (pri tovrstnem ponarejanju so vodilni na vzhodu), vendar denar namesto pooblaščenih prodajalcev in izdelovalcev "pohopsajo" lažni prodajalci. Kupci pri tovrstnih izdelkih največkrat sploh ne vedo, kaj so kupili -- v prepričanje, da so zakoniti lastniki/uporabniki izdelka, jih vodi med drugim tudi visoka cena izdelkov.

Microsoft poroča: v pretklem letu so v Združenem kraljestvu vložili kar prek tisoč tožb proti t.i....

Vnunet - Kakor politiki po vsem svetu dobro izkoriščajo ljudske pravljice za nabiranje glasov pri najmnožičnejših populacijah (beri: ostareli), pa se jim 'akademiki' (beri: koristniki raznih 'arnesov') vse premalokrat postavijo po robu. Klik!

Tokrat pa se slednji zavzemajo za nas, iger (posplošeno :]) željno populacijo. 33 raznovrstnih učiteljev, ki si kruh služijo na samih uglednih (ameriških) ustanovah (MIT...), namreč predlagajo umik zakona, ki mladim omejuje dostop do nasilnih vsebin. Ta naj bi bil namreč postavljen na podlagi zelo plehkih (beri: spolitiziranih?) raziskav.

Kaj, za _tega_ da bi volil? Ne bo šlo, zaradi njegovega zakona pred 40 leti nisem smel igrati redalerta 5... Owce ne pozabimo.

Dnevnik - Današnji Dnevnik poroča o novih aktivnostih slovenske podružnice BSA. Na okrajnem sodišču v Mariboru je bil namreč na zaporno kazen osmih mesecev, pol milijona SIT in zaplembo naprav in pripomočkov za reproduciranje in presnemavanje programov obsojen diplomirani inženir računalništva in informatike, ki je po ugotovitvah sodišča med letoma 1996 in 1998 s piratstvom zaslužil dobrih 5 mio. SIT.

Najbolj zanimiv je zagovor "ubogega pirata" - osebek se je namreč na očitek o pridobitvi velike premoženjske koristi zagovarjal z dejstvom, da je imel s piratstvom stroške (hint: zamislite si podoben zagovor razpečevalca mamil). [:D]

Seveda je sodišče tak izgovor zavrnilo, saj je bilo piratovo početje že v osnovi protipravno. Piratstvo se ne splača, pravi BSA.

In še namig za bralce Slo-Techa: raje uporabljajte alternativno brezplačno programsko opremo.

Slo-Tech - Verjetno se zavedate, kakšne pravice imate kot kupec, ko v trgovini kupite določen izdelek. Poleg nevarnosti/rizika tovrstnega kupovanja -- saj izdelka ne morete "prijeti v roke" in ga le vidite na sliki -- pa ima ta način to prednost, da lahko udobno preko naslonjača kupujete kar preko žic™. Ker tudi slovenci nismo izjeme in se vedno bolj poslužujemo tovrstnega načina nakupovanja morda ne bo odveč ta članek, kjer lahko podrobno preberete kakšne pravice imate v primeru nakupa preko interneta ter kaj vam je storiti, če vam izdelek ne ustreza, je poškodovan ipd,...

Samo namig -- ste vedeli, da lahko odstopite od nakupa ki ste ga že opravili brez kakršne koli razlage podjetju zakaj ste se tako odločili, podjetje pa vam mora v 15 dneh od prejema obvestila o odstopu vrniti celotno kupnino? Ahh, še je pravica ;).

Dodatek: da pa bralcem ne bi zbujali lažnih upanj naj dodamo, da je to sicer res, vendar ni nujno, da bo tudi sam prodajalec zakon upošteval. Civilno tožbo bi sicer dobili,...

Vnunet - Še eno 'lahko branje', za lahko noč :). BSA (oz. policija. Hvala, perci [:)]) naj bi namreč na podlagi Microsoftovih in Adobeovih 'zahtev' pridobila sodni nalog za pregled računal švedskega MindArk-a, na katerih naj bi našli 600 nelicenčnih inštalacij programja.

Po besedah MindArkovcev pa naj bi bil v ozadju 'strah' redmondskega velikana (no, v Redmondu je sicer veliko velikih podjetij... :]) pred uspehom igre Project Entropia. Obisk spletne strani naj bi bil spričo narave igre, v kateri naj bi igralci stvari kupovali s pravimi zelenci, celo večji od onega na Slo-Techu, Yahoojo ter podobnih straneh. MindArkovci se seveda kanijo boriti nazaj, del pričakovanih mastnih odškodnin pa naj bi namenili kot skrite nagrade igralcem. Žvenket!

The Register - V izvensodni poravnavi je podjetje Baines & Ernst ugodilo zahtevi BSA, da bo zaradi upoare nemalo nelegalnih izvodov Microsoft Office-a plačalo petmestni znesek (v angleških funtih, da se razumemo).

Dobro -- manj znano pa je, kako je BSA nagradila špeckahlo, ki je podjetje zatožila: nagrada v višini 'malo nad' tisoč funti. Za tak (in tudi manjši) denar bi pa tudi jaz špecal. (Ter se tega nikakor ne sramoval.)