PC Linux Online - Kakovostne pisave so vsekakor nujno potrebne za sodobno grafično namizje in le redke med njimi so brezplačne. Pravkar je ena izmed njih postala družina pisav Bitstream Vera, ki je od različice 1.10 naprej dostopna pod precej radodarno licenco. Omogoča namreč uporabo, kopiranje in razširjanje pisav, vse dokler je to početje v skladu z avtorskimi pravicami in blagovno znamko.

Poteza podjetja Bitstream je posledica predhodnega dogovora s projektom GNOME. Zdaj lahko upravičeno upamo, da bomo tudi zagovorniki odprtokodnih sistemov na vseh glavnih distribucijah Linuxa v bodoče imeli na voljo nekaj dragocenih pisav. Tudi uporabniki distribucije Slotech GNU/Linux [:D]!

Na Tinyminds.org so spisali kratek članek o namestitvi pisav, preberite pa si tudi opombe k izdaji in se nato odpravite po nove pisave!

Kiberpipa - Izgleda, da bomo tudi v prostem delu računalniškega sveta končno lahko ugledali malce bolj očem prijazne pisave. Fundacija GNOME in razvijalci pisav Bitstream inc. so namreč podpisali namero o dolgoročnem sodelovanju.

Prvi neposredni efekt tega sodelovanja bo ta, da bodo Bitstreamovci pod odprto licenco skupnosti odprtega programja podarili 10 svojih pisav. Čeprav je res, da ko se enkrat navadiš na neke pisave, se je težko privaditi na druge. Tako je za oko navajeno grobih pisav vklop antialiasinga kar precej hud šok ...

Sicer pa moram vsaj zase reči, da se mi zdijo vsaj za brskanje po spletu pisave v Linuxu precej v redu, medtem ko so mi recimo tiste na iMacih naporne, ker so preprosto preveč razmazane... (ok naj se zdaj usuje nadme gruča Mac-loverjev in me popljuva zaradi tega stavka :)

Predvsem pa je pod linuxom zoprno, da včasih enaka pisava v različih kodnih naborih izgleda drugače. A tudi to bo minilo....

The Register - Tista 'modificirana' namizja, ki vam jih prav radi pokažejo kolegi na svojih Linux mašincah, znajo neukemu Windows userju, navajenemu zelenine oz. plavine priklicati kondenz na inštrumenta za vizualno percepcijo. Vendar pa znajo biti pisave veliko bolj problematične, saj grafični vmesniki niso ravno srce Linuxa. Tako je bilo do sedaj za dokončno usposobitev font antialiasinga na pingivnskih mašinah potrebno ločeno namestiti še TrueType pisave, ena najpreprostejših variant pa je bila uporaba skripte 'fetchmsttfonts' (pod večimi imeni :]), ki je iz samega Microsoftovega strežnika potegnila prgišče najbolj osnovnih. Ker pa se je pojavilo nemalo zlorab (pojav pisav v drugih komercialnih paketih), pa je Microsoft temu naredil konec. Kaj še preostane malim? Kopiranje pisav iz VAŠIH Oken [:)]. Klik!

Penstar Systems - Sicer nisem ravno poklicen zdravnik, pa tudi Slo-tech ni ravno kraj, kjer bi se razglabljalo o človeških organih, vendar kdaj pa kdaj le moramo malce pogledati skozi prste, ko pridemo do organa, ki ima še kako veliko opraviti z računalnikom. Poleg rok, ki so pomembne predvsem za vnašanje ukazov, je pomembnejši organ samo še oko. Dejavnost očesa najbolje opazimo pri računalniških igrah, kjer se seznanjamo z znano kratico FPS. Tukaj že vrsto let divjajo žolčni prepiri o tem, koliko slik na sekundo zmore zaznati oko. Najpogostejša trditev je, da oko ne zaznava več kot 30 slik na sekundo. Nekateri se s to trditvijo strinjajo, nekateri pa ne. Avtor tega članka spada k slednjim, saj trdi, da lahko človeško oko opazi razliko med 60 in 72 sličicami na sekundo - sicer ne v igri, ampak pri gledanju v zaslon z visokimi in nizkimi frekvencami osveževanja. Pri igrah je malce drugače; iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da če niste ravno preveč pozoren, kaj hitro več ne ločite, kaj je nad 30...

Akiba - Pred časom sem na veliko pisal o tem, kako bi lahko PlayStation 2 uporabili kot nadomestek za osebni računalnik. Da ne boste mislili, da je šlo za kako potegavščino, si lahko tukaj ogledate slike tega čuda. Celotna stran je v krokodilici (moj izraz za pisavo na daljnem vzhodu), zato si s tekstom ne boste mogli pomagati. Sicer pa gotovo poznate rek: slika pove več kot tisoč besed. Držite se ga, pa bo vse v redu.

Overclockers Australia - Hja... še nekaj zanimivega... Japonci (sklepam po pisavi ) So v roke dobili inžinerski primerek Pentiuma 4. In kaj sledi? Overclockanje seveda! Vas zanimajo rezultati ... 2,3 Ghz. Če mi ne verjamete, poglejte tukaj.