PhysOrg.com - Iz trkalnika Fermilab v bližini Chicaga so včeraj sporočili, da so odkrili nov nevtralni delec, ki se imenuje Ξ_b⁰. Sestavljen je iz treh kvarkov okusov čudnost (s), dol (d) in gor (u). Ker imata prva dva naboj -1/3e₀, zadnji pa naboj +2/3e₀, je novi delec nevtralen. Njegov obstoj je standardni model napovedal, a ga doslej niso uspeli opaziti ali pripraviti.

Novi delec je član družine barionov. Gre za delce, ki so sestavljeni iz treh kvarkov in med katere prištevamo tudi običajna proton in nevtron. Skupaj z mezoni, katere sestavljata kvark in antikvark, sodijo v skupino hadronov. Barion Ξ_b0 sodi v skupino spodnjih barionov, ki imajo velike mase in so izjemno nestabilni, zato jih je težko pripraviti. Sicer so vsi hadroni,...

Nature - V zadnji številki revije Nature je objavljen članek, v katerem avtorji utemeljujejo, da je proton v resnici nekoliko manjši od mere, ki smo ji slepo verjeli dolgo časa. Razlika je minimalna, porekli boste infinitezimalno majhna, in znaša 3 10^-17 m, a ne nepomembna. Ingo Sick z Univerze v Baslu pravi, da gre za "pomembno neskladje", ki poskuša nove podatke povezati s štirimi desetletji predhodnih meritev, in dodaja, "da je nekaj nekje resnično močno narobe".

Protoni so med najpogostejšimi fizikalnimi delci, saj ima čisto vsak atom vsaj enega v svojem jedru, a njihova notranja zgradba še ni popolnoma pojasnjena. Vemo, da niso osnovni delci, saj sestojijo iz dveh kvarkov gor in enega kvarka dol, zato imajo celokupni naboj...

engadget - Glede na raziskavo z univerze Grant MacEwan v kanadski Alberti je vsakodnevno resno igranje računalniških (ali konzolskih) iger dobrodošlo početje, če ste sanjaške narave. Igričarji namreč pogosteje doživljajo lucidne sanje, v katerih se zavedajo, da sanjajo in pravzaprav nadzirajo potek sanj. Do tega zaključka je prišla Jayne Gackenbach, ki je že prej raziskovala lucidne sanje in ugotovila, da so takšni sanjači bolj odporni proti slabostim, povezanim z gibanjem, imajo boljšo prostorsko zaznavo ter so sposobni višjih stopenj koncentracije. Prav te lastnosti veljajo tudi za igričarje, iz česar je Gackenbachova sklepala, da so igričarji lucidni sanjači. Izkazalo se je, da je imela prav in še več. V drugi raziskavi se je izkazalo, da prav igričarji najpogosteje...

Slashdot - Z iztekom leta se počasi začenjajo pregledi različnih dogodkov, izdelkov in ljudi, ki so zaznamovali bližnjo preteklost. Letos so še posebej popularni pregledi zadnjega desetletja, pa čeprav nam matematiki skušajo dopovedati, da ker se je tretje tisočletje pričelo z letom 2001, se bo njegovo prvo desetletje končalo šele z iztekom leta 2010.

Prvi tak pregled nas spomni na 87 najbolj neumnih tehnoloških potez v letih 2000--2009. Začelo se je seveda še globoko v prejšnjem desetletju, ko smo zapravili milijarde za boj pred zloglasnim hroščem Y2K, ki naj bi nas pojedel, na koncu pa od njega ni ostala niti resnejša zgaga. Videli smo vrsto zgrešenih prevzemov, denimo AOL-ov prevzem Time Warnerja in nekaj skrajno dolgih snubitev, kot je bil...

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!...

TG Daily - Hlajenje takšnih ali drugačnih stvari je dandanes precejšen problem oz. strošek, saj poganjanje hladilnikov in klimatskih naprav v poletnih mesecih zahteva kar polovico vse električne energije v ZDA. A po najnovejših raziskavah naj bi bilo porabo hladilnih naprav mogoče zmanjšati za kar 20 do 30 % v primerjavi z najboljšimi sistemi trenutno na trgu, obenem pa ni potrebe po uporabi toplogrednih oz. ozonu nevarnih plinov. Celoten koncept sloni na določenih snoveh, ki se v magnetnem polju segrejejo, ob odstranitvi pa zopet ohladijo. Doseči hladilni efekt je torej zelo preprosto, ob segrevanju z magnetom bi se to snov hladilo z vodo, ob odstranitvi pa naj bi se ohladila pod temperaturo okolice. EPSRC (Engineering and...

BBC - Najprej samo nekaj osnov o fuziji in fisiji. Na pogled zelo podobna izraza, ki pa sta si fizikalno povsem različna. Fisija ("fission"), oziroma cepitev po slovensko, je razpadanje atomskih jeder. Ta proces se dogaja v nuklearnih elektrarnah in ima kot produkt reakcije veliko močno radioaktivnih elementov z razmeroma dolgo razpolovno dobo in še nekaj dodatnih snovi kot so nevtroni in podobno. Fuzija ("Fusion") pa je zlivanje atomskih jeder, ki se dogajajo pri za nas nepredstavljivo visokih temperaturah. Primer fuzije je "delovanje" Sonca, kjer pri temperaturi 15 - 20 milijonov stopinj...

Slashdot - Dolgo časa -- desetletja -- se je nekako predpostavljalo, da so nevtroni in protoni -- sestavljeni iz po treh kvarkov -- okrogli, sferični.

Toda po najnovejših raziskavah to niso kroglice, pač pa elipsoidom podobne žogice. Link.

Slo-Tech - O tej temi je bilo povedanega že veliko, na kratko pa lahko rečemo, da sta se oblikovala dva tabora: pro et contra. Izvedene so bile že mnoge raziskave, med katerimi so škodljivost naših gizmov tako potrdili kot zavrnili. No, najnovejša raziskava se naj bi dvignila nad laboratorijske poskuse na podganah, ter se raje posvetili na človeške celice. Ugotovili so, da mobiteli definitivno izzivajo spremembe v možganskih celicah, saj naj bi sevanje mobilnikov poškodovalo prepreko, ki bi odvračala škodljive snovi v krvi od vstopa v možgane. Posledice? Glavoboli, nespečnost ter celo Alzheimerjeva bolezen. Sicer pa povdarjajo, da so bili poskusi izvedeni v laboratorijih, kjer se zaznajo vsakršne mikroskopske spremembe, tako da naj bi bilo uporabljanje mobilnikov še vedno "varno". Eh, če ne možganski, pa pljučni, če ne pljučni, pa kožni,... Klik!