Ubuntu.si - AbiWord je manj znan, a vseeno zelo dober odprtokodni program za urejanje tekstovnih dokumentov, ki se odlično razume z MS Word dokumenti. Za razliko od svojega večjega brata Openoffice.org, ki je celovit pisarniški paket, je AbiWord namenjen samo urejanju besedil, porabi pa manj sistemskih sredstev.

Te dni je izšla različica 2.8.1, ki poleg številnih izboljšav prinaša močno izboljšano podporo ODT, DOCX, RTF in LaTeX dokumentom ter izboljšane filtre za uvoz in izvoz dokumentov iz različnih formatov, podporo komentarjem (ang. annotations), popolno podporo SVG slikam, podpor "pametnim" narekovajem, večstranski pregled dokumentov, izboljšano...

Slo-Tech - Pošta Slovenije že nekaj časa ponuja storitev moja.posta.si, ki omogoča prejemanje računov, položnic in drugih dokumentov po elektronski poti, mogoče pa je tudi plačevanje računov. Kljub temu da zagotavljajo visoko varnost in zaupnost podatkov, so na spletu objavili kar seznam trenutno odprtih predalov.

Seznam vsebuje elektronske naslove in imena ter priimke (oziroma imena pravnih oseb) imetnikov varnih poštnih predalov. Seveda gre za osebne podatke, katerih javna objava brez ustreznega soglasja posameznikov ni dovoljena.

Ob tem je zanimivo tudi to, da Pošta Slovenije v svojem pravnem obvestilu svojim strankam zagotavlja, da njihovih osebnih podatkov ne bodo uporabili ali komurkoli...

Slo-Tech - Britanski uradniki očitno načelo "information wants to be free" (informacije želijo biti svobodne) vestno udejanjajo tudi v praksi.

V nedeljo je namreč prišlo na dan, da je še eden izmed vladnih uradnikov na britanskem vlaku izgubil občutljive informacije.

Vestni najditelj je dokumente tako kot v prejšnjem primeru nemudoma odnesel medijem, dokumenti pa tudi tokrat vsebujejo podatke o globalnemu boju proti financiranju terorizma, poleg tega pa še informacije o trgovanju z drogami in pranju denarja.

Po poročanju The Independenta, ki je dobil dokumente, so dokumenti vsebovali podrobnosti o možnostih manipulacij s trgovalnimi in bančnimi sistemi za nezakonito financiranje iranskega jedrskega programa ter informacije o potencialnih zlorabah komercialnih spletnih strani ter internetnih plačilnih sistemov za financiranje terorizma.

Trainsparency?

Slashdot - Vsi vedo, da je zelo dobro redno izdelovati varnostne kopije pomembnih podatkov. Vsi vedo tudi, da je podatke s trdega diska precej težko učinkovito izbrisati, strokovnjaki za njihovo reševanje namreč poznajo nešteto trikov, s katerimi pogrešane bite vrnejo lastnikom. Kljub vsemu pa se včasih zgodi, da nič od naštetega ne deluje, žal se je tokrat ravno v situaciji, vredni 38 milijard dolarjev.

Tehnik v neki birokratski ustanovi na Aljaski je po nesreči izbrisal 800 tisoč primerkov digitaliziranih obrazcev in drugih dokumentov, ki so jih državljani poslali na že omenjenih 38 milijard dolarjev vreden razpis. Brez odvečne panike so udeleženi poskusili podatke obnoviti z varnostnih kopij, ki pa žal niso delovale. Po posvetu s strokovnjaki iz Microsoft-a in Dell-a so prišli do zaključka, da tudi z reševanjem ne bo nič, zato jim je ostal izhod v sili -- vso dokumentacijo (shranjeno v 300 velikih kartonastih škatlah) je bilo treba ponovno vnesti v sistem. Zadeva jih je stala 6 tednov...

Vnunet - Kakor je omenjeni špil "fantastičen", dejansko v lepih barvah podaja marsikak koristen napotek vsem wannabe hekerjem: vedno poskrbi za zabris sledi v 'log' datotekah.

Sodišče z ugotavljanjem krivde 28-letnega Angleža Stephen-a Carey-a ni imela veliko težav. Tega je namreč podjetje RP Duct Work najelo za izvedbo rednih vzdrževalnih del na IT sistemih, fante pa je stvar milorečeno 'zaje*al'. (Se opravičujem, se ne bo ponovilo.)

Kakorkoli, fanteta podjetje ni želelo izplačati, ta pa je v sistem vgradil zadnja vrata. Tako je iz sistema, sodeč po dnevniških zapiskih, nekega dne ob točno določeni uri nekdo izbrisal 50.000 GBP vredno bazo. Ob enakem času so telefonske centrale povezale Stehpenov modem z onim v podjetju... Klik!

Vnunet - ... lepo pošlji še zahtevani dokument, ki ga sam sicer nikakor ne bi smel dobiti. Pa saj sva kolega, kajneda?

Dotični zlobnež bo seveda imel kolega, če bo na drugi strani sedelo računalo z nameščenim Wordom (po možnosti 97 -- obseg Luknja™ še raziskujejo). Tega namreč heker zna s pravilno sestavljenim dokumentom, ki ga kolegu pošlje s prošnjo za revizijo (ter jo ta tudi odobri) prepričati, da poleg ključnega dokumenta priloži še kakšen drug dokument (ki ga heker zahteva). Microsoft slame še ni izdal -- ko jo bo, boste obveščeni. Klik!

Do takrat pa ne uporabljajte Worda. [:O]

Vnunet - Strokovnjaki so odkrili napake v slamnati strešni kritini Microsoftove različice navideznega javanskega stroja. Ta omogoča vpad sršenov... Pardon. Omogoča pravilno sestavljenim spletnim stranem (Internet Explorer) ter e-mail sporočilom (Outlook [;(]) obvoz varnostnega mehanizma ter izvršitev poljubne ZleKode™ na uporabnikovem računalu. Klik!

Pri tem pravzaprav ne gre za eno samo napako, ampak za pravilno sistematično izkoriščanje večih programskih hroščev. Uporabniki Sun-ove verzije niste ogroženi, oni, ki pa uporabljamo različico našega ljubega MS-ja, pa še čakamo na popravek.

Kaj se je zgodilo s tridesetletno garacijo? [>:D]

The Register - Za vse, ki uporabljate to staromodno sredstvo zaščite ter ga v bližnji prihodnosti ne kanite odstraniti, priporočam namestitev nedavno izdanega popravka.

Odkrita je bila namreč težava pri obravnavanju datotek z imenom, daljšim od 200 znakov. 'Ustrezno' poimenovan zakriptiran filetek bi namreč znal izkoristiti buffer-overflow nemarnost, ki predstavlja potencialno nevarnost izvršitve ZleKode™. ♥, ni kaj.

The Register - Po še neodpravljeni težavici v IEju z obravnavanjem SSL certifikatov (ki se je pojavila tudi v Linuxaško-KDEjaškem ustrezniku Konqueror) ter zadnjim kumulativnem popravku za najbolj uporabljan spletni brskalnik, je Microsoftov (de?)BugDepartment napadla še ena grozota. Klik!

Ustrezno splojen html (tudi v emailih) zna namreč izkoristiti Lukenj™ v denarnici, pardon, ActiveX komponenti, kar lahko posledično sledi v pokvarjenem ali zbrisanim uporabniškim certifikatom. Odluknjaj!

Norway Post, The - V nekem muzeju na Norveškem so v dar prejeli več kot 1600 knjig in dokumentov, ki naj bi bili sedaj dostopni širši javnosti. Pri predaji dokumentov pa je prišlo do zanimivega problema, kajti nedolgo tega je preminil upravnik, ki je arhiviral dokumente in je "pozabil" predati geslo njegovemu nasledniku. Zato se je direktor muzeja odločil za precej drzno potezo. Po nacionalnem radiu je pozval hekerje, naj mu pomagajo rešiti problem in odziv je bil vse prej kot majhen. Klik!