Netbooked - Prva osvežitev varčne platforme Atom, poznane pod kodnim imenom Pine Trail, ni še niti uradno predstavljena (kupci jo nestrpno pričakujejo zgodaj v letu 2010), medtem ko že krožijo govorice o njenem nasledniku. Platforma, poznana kot Cedar Trail, ne bo prinesla neki revolucionarnih novosti, kot velja to za procesorje Pineview (vgrajeno grafično jedro ter pomnilniški krmilnik), a vseeno prinaša nekaj zanimivosti.

Za še manjšo porabo bodo uporabili, takrat verjetno že nekoliko zastarel, 32 nm-proizvodni proces. Znano je tudi že, da bo vgrajen pomnilniški krmilnik v procesorjih Cedarview podpiral DDR3 pomnilnik (z le enim kanalom), medtem ko bo platforma Pine Trail uporabljala trenutno še cenejši, DDR2 pomnilnik. Posodobljeno bo očitno tudi grafično jedro, ki bo poleg DirectX 10.1 podpiralo tudi predvajanje BluRay filmov. Za razliko od trenutne platforme Atom, ki uradno ne podpira digitalnega izhoda za sliko, bo Cedar Trail podpiral kar dva, prek LVDS (trenutno aktualna povezava za...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

AnandTech - Do sedaj prepustnost pomnilnika in vodila ni bila tako hud problem. Z uvedbo RDRja in DDRja, so se potrebe pokrile. Seveda pomnilnik s tako prepustnostjo in primernostjo za tako hirost vodila ne bo nikoli dovolj za še hitrejše procesorje in hitrejša vodila. DDR bo prepočasen, DDR II pa bo prišel na trg šele leta 2004. Vsekakor bi RDR zadovoljil potrebo za recimo Intelove Prescott procesorje, ki bodo tekli pri zunanji frekvenci 667MHz, toda zaradi visoke cene proizvajalci iščejo drugačne poti.

Za 5,3GB/s kot bi moral zapolniti pomnilnik bi bilo zadosten poleg RDRja le še dvokanalni DDR, toda vseeno si proizvajalci plošč in naborov čipovij želijo nekaj preprostejšega. Tako se VIA pripravlja na predstavitev Quad Band Memory (QBM), ki temelji na sedaj poznanem DDRju.

University of Wisconsin - Sodeč po članku na winsconsenski univerzi, so tamkajšnji znanstveniki razvili metodo uporabe atomarnega silicija kot medija za shranjevanje podatkov. Predstavljajte si vafer (s katerim se tudi proizvaja procesorje), na katerega z zapletenim postopkom nanesejo tanko plast zlata. S tem procesom postane vafer dosti bolj trden. Na to zlato nato s podobnim postopkom nanesejo še plast silicija, katerega lahko potem dobesedno razporedijo v logične vrste ter stolpce. Poenostavljeno rečeno je vse, kar še potrebujemo, naprava za odstranjevanje ter dodajanje atomov v mrežo, saj prisoten atom pomeni logično enko, odsoten atom pa logično ničlo. Zadeva je sicer dvodimenzinalna ter odstopa od fizikalno najgostejšega zapisa na atomski ravni (trodimenzionalni set popolnoma zloženih ter prosto odstranljivih atomov), a vseeno - zadeva je revolucionarna. A kot vse revolucije, tudi ta potrebuje čas. Desetletja do praktične uporabe. Klik!

...