Vnunet - Microsoft je pred časom najavil, da je 'Everett', kodno ime naslednika Visual Studio .neta, končno dobilo uradno ime: Visual Studio 2003. Zgodnja verzija je že nekaj časa na voljo MSDN naročnikom, 24. aprila pa bo uradni pričetek razpečevanja kupcem.

To se bo zgodilo vzporedno z družino strežniških izdelkov Windows Server 2003 (bivši .net Server Family) in 64-bitne različice SQL strežnika. Poseben poudarek bo seveda na lažjem razvoju in povezljivosti spletnih storitev (web services), pes pa seveda taco moli še dlje -- .net. Klik!

Podrobnosti o naslednji verziji razvojnega okolja, 'Whidbey', ostajajo za zaprtimi vrati NDA papirčkov. Jo pa imamo ugledati vzporedno z naslednikom SQL strežnika, kar zna predstaviti zanimiv premik paradigme programiranja (seveda, če bo stvar sprejeta). No, ako nasledniku Windowsev uspe z WinFSom...

Da, prihodnost bo zanimiva. Microsoft Dont. Ups, dot net.

Slo-Tech - Kot smo že pisali, strežniške družine Windows Longhorn ne bo -- ta okna bodo obstajala le kot različica za delovne postaje. Gostiteljskim računalom pa bo tako po prihajajočih .Net strežnikih na voljo 'šele' naslednja verzija pod kodnim imenom Blackcomb. Ker pa je na videz mogoče oceniti, da se vračamo nazaj h koreninam (beri: ločeni strežniški in uporabniški sistemi), je majhna analiza na mestu.

Pred časom se je veliko govorilo o združevanju sistemov za domačo uporabo ter strežniško rabo. Tako smo dobili Windows 2000, prvi tovrstni dokaj uspešen poskus, nato pa Windows XP. Tukaj pa nastopi zmeda: pri prvoomenjenih se je celotna serija (4 oz 5) sistemov imenovala "Windows 2000", pri zadnjem pa jih nomenklatura deli na "XP" ter ".Net Server", kar spominja na čase 9x ter NT.

Težavo s(m)o ustvarili z govorjenjem, da se združujeta sistema za domačo in strežniško rabo. Pravzaprav -- kot vidimo sedaj -- bi bilo veliko primerneje omenjati združevanje sistemov za domačo ter produkcijsko...

The Register - Malce več kot leto dni po Microsoftovi splavitvi 'razširjene' verzije razvojnega okolja Visual Studio .Net lahko pričakujemo tudi Borlandov izdelek, ki bo podpiral tehnologijo .Net. Pred kratkim izdan Delphi Studio 7 sicer podpira nekaj malega .net-a, vendar je daleč od tega, kar bo ponujal novi izdelek. Ta bo namreč vpeljal podporo večim programskim jezikom, med drugim tudi Delphiju :-). Klik!

ZDNet - Microsoft kani to jesen obelodaniti nadgradnjo (Service Pack [>:D]) obstoječega razvojnega okolja Visual Studio .Net. Nadgradnje bodo bazirale predvsem na izboljšani varnosti ter hitrosti, prav tako pa bo orodje omogočalo boljšo povezljivost s sistemom .Net strežnikov (torej nekako podobno sedanji navezi VS.Net z Win2k/xp proti Win9x). Klik!

Kakorkoli, vzporedno z naslednjo generacijo Microsoftovega SQL strežnika, "Yukon", bodo leta 2003 izdali naslednjo verzijo okolja; poudarek bo predvsem na izkoriščanju podatkovne povezljivosti, leto kasneje pa še novo verzijo z "še izboljšanim" uporabniškim vmesnikom ter interakcijo s sistemom Longhorn.

The Register - Borland je pred časom preko svoje e-liste poslal sporočilo, v katerem prejemnike obvešča, da bo prenehal s svojo zastonjsko forum storitvijo, saj je bilo vse premalo klikov na vstavljene pasice. Na srečo servisa niso ukinili, le problikovali v plačljivo storitev DelphiPLus. Za mesečni dostop do forumov brez oglaševalskih pasic bo potrebno plačati $3.95. Klik!

WinInformant - Microsoftovo razvojno okolje Visual Studio bo po štirih letih končno dobilo naslednika. Verzija 7 oz. .Net je v zadnjih fazah razvoja ter bo uradno izdana v roku 30 dni, 'splavitev' pa bo 13. februarja v San Franciscu.

Bill Gates je na konferenci v Pragi prav tako oznanil, da bo 'Tablet PC', ki bo gnal prirejena polkna XP, končan koncem leta 2002.

ZDNet - Ker vas, kot sem opazil med komentarji o C#-u, slednji jezik relativno zelo zanima, sem tukajle našel odličen predogled omenjenega IDE-ja (oz. MDE - Microsoft Development Enviroment ). Članek pokriva vse pomembnejše spremembe v primerjavi z VS 6, VB 6, nove zmožnosti itd... Klik priporočen.

Slashdot - Borland je držal obljubo in izdal zastonjsko različico Kylixa, ki je namenjena izključno razvoju GPL aplikacij (za ne linuxače: Kylix je klon Delphija za Linux). Na žalost so odstranili precej uporabnih možnosti, med mjimi tudi dostopanje do baze in izgradnjo spletnih aplikacij. Izpustili so tudi licenco LGPL, kar prinese dodatne nevšečnosti. A vseeno je vsaj za učenje tudi odprta različica zelo uporabna, saj je Kylix prvo res uporabno RAD (Rapid Aplication Development) vizualno okolje pod Linuxom.
Sam sem poskusil navadno različico in moram reči, da je razvoj grafičnih vmesnikov z njo res košček kolača. Vseeno, pa bi bil še bolj zanimiv uspeh projekta Lazarus, ki se trudi narediti popolnoma free in kompatibilno razvojno orodje (vprašanje pa je če bo kdaj dokončan).

Borland - Borland je končno prišel k pameti, bomo rekli uporabniki Linuxa. To pa zato, ker je znižal cene paketov KyLix in končno bo paket bolj ali manj dostopen vsakemu programiranja željnemu Linuxašu. Ceno je spustil iz neverjetnih 999$ na še bolj neverjetnih 199$, jaz osebno tega nisem mogel verjeti, dokler nisem prijadral sem.