Overclockers Australia - Medtem ko tudi naši ponudniki interneta po sramežljivih začetkih vedno odločneje ponujajo optiko, če seveda živite v četrti, ki so jo že uspeli razkopati, je njena razširjenost na Daljnem vzhodu v vzponu. Na prvem mestu v svetovnem merilu je Južna Koreja, kjer ima 12,2 % prebivalcev optično povezavo, 10,5 % kabelsko in 8,4 % DSL. Tako ima npr. več Korejcev optično povezavo kot ima sploh katerokoli širokopasovno povezavo Grkov, Poljakov, Slovakov, Turkov ali Mehičanov. Na drugem mestu so Japonci z 10,2 % optike, 9,6 % DSL in 3,1 % kabelskega interneta. Med Evropejci je na prvem mestu Švedska z šestimi odstotki, medtem ko ima Norveška najvišji delež širokopasovnih povezav (optika, DSL in kabel skupaj) na svetu. Klik!

The Register - V času, ko večina populacije, vsaj tako imam občutek, želi hitropasovne povezave, se v Evropi dogaja nekaj čudnega.

Če gre verjeti tem izsledkom na Registru, se v Evropi, ki je v zadnjem času dobila trdno DSL hrbtenico, dogaja, da uporabniki ne čutijo potrebe po prehodu na hitrejše povezave. Tako je med anketiranci kar 30% vseh izjavilo, da ne potrebujejo hitrejše povezave, in da ne mislijo nagraditi svojega dostopa. Malo manjši je delež vseh, ki bodo v kratkem prešli na stalni dostop, medtem ko si preostali delež razdelijo tisti, ki ne vedo, ali bi naredili zamenjavo ali ne, in pa tisti, ki mislijo, da ne tega ne bodo naredili.

Razlog za te ugotovitve naj bi bilo pomanjkanje t.i. killer aplikacij, ki bi uporabnika prepričale, da se splača imeti hiter dostop, in pa regionalna selekcija, saj recimo DSL povezave na podeželju še vedno niso najbolj pogoste. Poleg tega so analitiki ugotovili, da procent prodiranja hitrih povezav v lanskem letu variira med 7% v Veliki Britanijo, do kar...

The Register - Po vseh vojnah, tako besednih, katerim ste lahko priča tudi v našem forumu, kot ekonomskih, ki jih bijejo ljudje v oblekah s kravatami, se je zgodilo. Število uporabnikov povezav xDSL je preseglo število uporabnikov kabelskega omrežja.

Kot poročajo na Registru, kjer povzemajo rezultate analizne hiše Forrester, je odstotek uporabnikov xDSL tehnologije dosegel 56%, preostalo predstavljajo uporabniki kabla. Anketa je zajela samo ti dve vrsti povezav, torej ne upoštava brezžičnih omrežij in satelitskega interneta.

Kakor kaže, v Sloveniji sledimo trendom. Mogoče pa se bodo le izpolnile želje e-ministra, da bi postali e-država?

The Register - Kot vse kaže, zadnje čase pišem samo še novice o DSL in podobnih povezavah. Kakorkoli, danes sem zasledil novico, kako se je v zadnjem času povečalo število uporabnikov, ki dostopajo do vsebin na internetu preko DSL povezav.
Čeprav bi lahko pričakovali, da je ob 25 milijonih DSL povezav na svetu v vodstvu katera od zahodnih držav, temu ni tako. Kot so ugotovili v tem članku, je na prvem mestu po pogostosti DSL priključkov Južna Koreja (s kar 25% le-teh), sledijo pa ji Tajvan, Honk Kong in Belgija (vse s približno 10%), ZDA so šele na 17. mestu. Podatka za Slovenijo sicer ni, samo verjetno ne bi bila visokem mestu. Smo pač e-država.

Slovenska vlada, sedi, nezadostno ena. Uči se pri Južnih Korejcih.

The Register - To, kako nam je naš "predragi monopolist" pri srcu, mi verjetno ni potrebno razlagati. Kako skrbi za svoje odjemalce, ste verjetno že vsak enkrat občutili na svoji koži. Toda, kot kaže, mogoče pa le obstaja ponudnik storitev, ki pa ni podoben Telekomu. Na žalost ne pri nas, ampak gre na britanski British Telecom.
Kot poročajo na Registru, je BT začel široko oglaševalsko kampanijo s sloganom: "Come on Britain, we know you want it.", kjer ljudi prepričuje, da skočijo na vlak, ki se imenuje ADSL. Ker je zaenkrat pokrita samo tretjina Otoka, je eden od ključnih ciljev te akcije načrtovanje nadaljne izgradnje omrežja, glede na potrebe odjemalcev. Zanimivo je tudi, da je vseh ISP-jev, ki uporabljajo BT-jeve vode ter ponujajo ADSL, kar 60. Temu se pa lahko reče konkurenca.
Telekom Slovenije, sedi, nezadostno ena. Uči se pri bratu iz Velike Britanije.

Gambit - Sicer sem enkrat že bil ciničen kar se tiče Gantarjevega oglaševanja, da smo model e-države in kot kaže, mi je to pisano na kožo.
Na Gambitu sem zasledil dve novici, ki potrjujeta, da je minister vzorčni model politika, Slovenija pa daleč od e-države (samo spomnite se na Telekom).
Tako viri navajajo, da Hong Kong s svojo tipično poselitvijo omogoča poceni infrastrukturo, zato ne preseneča podatek, da kar 75 procentov prebivalcev do interneta dostopa preko širokopasovnih povezav.
Stanje je podobno tudi na Japonskem, kjer opažajo 17% upad uporabe klasične telefonije in kar 34-kratno povečanje ADSL naročnikov.
Sodeč po podatkih bi se splačalo živeti še v Nemčiji, na Švedskem ali recimo na Nizozemskem, čeprav zaostajo za več kot polovico.

Jaz pa bi se, odkar poznam Metulja, preselil kar na faks..

ZDNet - V Avstraliji mislijo vnaprej. V sredini prihodnjega leta mislijo poskusno uvesti tehnologijo brezžičnega broadband internetnega dostopa. Hitrost dostopa na internet naj bi dosegala zglednih 1 Mbit/s, z njo pa ciljajo na uporabnike s prenosnimi računalniki, ki se veliko prosto gibljejo ter rabijo takojšen dostop do največje vseh mrež. Klik!

Gambit - Zadnje čase smo Slovenci priče medijskega bombardiranja, kako postajamo e-država, uvaja se elektronska dohodnina in podobne zadeve. Če se spomnite, je bila Slovenija pred časom celo omenjena kot modelna država za razvoj digitalizacije poslovanja.

To je očitno pravljica, ker je Slovenija še daleč od želja. Tako sem zasledil podatek, da kar 30 odstotkov Američanov uporablja digitalno poslovanje z državo. Podatka za Slovenijo seveda ni najti. In naša vlada se lahko požre :O

The Register - Medtem, ko Slovenceljni resda postajamo vse bolj 'Kekci' (tokrat v pomenu 'pogumnega rešitelja') na področju IT oz. interneta ter nas Telekom prepričuje, da smo v samem vrhu informacijskega razvoja, pa se irski kolegi pripravljajo na stavko: naslednji teden cel dan ne bodo uporabljali telefonov ter interneta, lastnike spletnih strani pa naprošajo, da za ta dan svojo spletno stran zamenjajo z opozorilom o klavrni situaciji oz. manjku ugodnih (beri: skoraj zastonjskih) ponudnikov dostopa do interneta. Stavka je tudi posledica preložitve trženja DSL dostopov. Klik!

Siol nas prepričuje, da je ADSL hitrejši. Na Telekomovi zastonjski številki pa me gospod prepričuje, da je ADSL trenutno moč dobiti le v Ljubljani ter da gre širitev 'bolj počas'. Obljubam izpred pol leta, da se bom na ADSL lahko naročil (oz. ga dobil) že v '2. polovici letošnjega leta' pa itak nisem preveč verjel. 'boga gmajna.

Jaz - Hja, nekateri ste še zasledili novico o nekem novem virusu. Po manjšem raziskovanju pa sem ugotovil, da je to sporočilo najverjetneje samo eno od verižnih pisem. Tako da se vam za to novico opravičujem, če pa vseeno dobite pošto s takim naslovom je pa nikar ne odpirajte.