Google+ - Google je napovedal, da se bodo lotili razvoja kvantnega računalnika kar sami. Enega so sicer v sodelovanju z ameriško NASO kupili od podjetja D-Wave, a o njem so mnenja še vedno deljena.

Nekateri trdijo, da gre za prevaro oziroma neuspeh. To dokazujejo s testi, na katerih se računalnik D-Wave Two ne odreže nič hitreje od klasičnih računalnikov. Drugi trdijo nasprotno in dokazujejo, da je v nekaterih primerih D-Wave Two hitrejši od klasičnih računalnikov. Dilema je do neke mere umetna, ker bo kvantni računalnik vedno imel prednost le pri uporabi kvantnih algoritmov, drugod pa bo počasnejši. Situacijo otežuje mehanizem delovanja D-Wave Two (quantum annealing), ki ni čisto tak, kot ga učijo fizikalni učbeniki kvantnega računalništva.

Ne...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...

Washington Post - NSA poizkuša zgraditi kvantni računalnik, kažejo Snowdnovi dokumenti, ki jih je objavil Washington Post. V okviru programa raziskovalnega programa Penetrating Hard Targets, ki je približno 80 milijonov dolarjev, se trudijo raviti delujoč kvantni računalnik, ki bi zaradi svojih zmogljivosti omogočal hitro razbitje številnih šifer.

Kvantni računalniki namesto z biti operirajo s kubiti, ki so lahko v kvantni superpoziciji. To pomeni, da obstojijo v vseh stanjih hkrati z določeno verjetnostjo. To je bistvo, ki omogoča hitro reševanje nekaterih problemov, recimo faktorizacije števil. V tem primeru se algoritem izvaja na vseh stanjih hkrati. Kvantni računalniki niso vedno hitrejši od navadnih, ampak le pri opravilih, za...

Ars Technica - Na našem forumu se vsake toliko časa razplamti kakšna debata o kvantnih računalnikih, ki jih znanstveniki obljubljajo že več kot desetletje. Razumevanje principa delovanja teh strojev iz prihodnosti terja osnovno poznavanje kvantne fizike, torej čudnega sveta kvantnih delcev in neintuitivnih pojavov. Večina sogovorcev, predvsem nefizikov, bo o njih vedela le, da naj bi bili sposobni faktorizirati ogromna števila, zaradi česar naj bi ogrožali naše kriptografske protokole, in pa za Schrödingerjevo mačko. Da bi razjasnili vso skrivnostnost o kvantnih računalnikih, so na Ars Technici napisali fantastičen članek z naslovom Povest o dveh kubitih: kako delujejo kvantni računalniki, v katerem boste izvedeli vse...

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

Wired News - Znanstvenikom v Avstraliji je uspelo upočasniti laserski curek in ga ujeti v kristalu. Hitrosti svetlobe v mediju so tako upočasnili na le nekaj sto metrov na sekundo, kar jim sedaj omogoča, da svetlobo shranijo in jo po potrebi prikličejo. Svetlobo so upočasnili s silikatnim kristalom, ki so ga oplemenitili z zelo redkim elementom, prazeodim-om. Kako trik deluje si preberite tukaj .

Mogoče bodo naši pravnuki nekoč igrali Duke Nukem forever na kvantnih računalnikih. [>:D]

Newsfactor - Čeprav današnja tehnologija še vedno sledi Moorovem zakonu, je več kot očitno, da tudi ne bo večna. Kot napoveduje vse več poznavalcev, je naslednik kvantno procesiranje.

Kljub dejstvu, da so kvantni računalniki trenutno še v zgodnji fazi razvoja, pa se raziskovalci že ukvarjajo z rešitvami, ki bi pripomogle, da ne bi pri računanju prihajalo do napak. Tako sta naša raziskovalca, Tomaž Prosen in Marko Žnidarič, predstavila metodo, ki naj bi odpravila večino napak. Gre za t.i. "chill pill", ki je matematična metoda, ki napačne izračune odpravlja, preden se sploh pojavijo.

Tako poročajo na News Factor-ju, kaj pa o tem menijo naši člani, pa preberite v tej temi. Hvala tudi Thomasu, ki nas je opozoril na zanimivost.

PhysicsWeb - Fiziki v ZDA iz Univerze v Michiganu z Duncanom Steelom na čelu so naredili nov pomemben korak v razvoju kvantnih računalnikov. Ker je v fiziki slabo podkovanemu osebku že sama novica težko razumljiva, kaj šele da bi bila komu doumljiva narava odkritja, bom samo nanizal nekaj povezav, kjer si tisti, ki se na to bolj spoznate lahko preberete, kaj je ta velik korak v svetu kvantnih računalnikov. Skratka, gre za Excitone, o čem več pa raje ne bi govoril, ker bi tudi sam o veliko stvareh le ugibal, zato: Radio.Weblogs in PhysicWeb.

The inquirer - CSIRAC je ime računalnika, ki je bil zgrajen leta 1949 ter bil s tem prvi računalnik na svetu, ki je bil zmožen predvajati glasbo. Bil je četrti zgrajeni računalnik na svetu, tiktakal pa je pri 300 kHz. In zakaj vam to pravzaprav razlagam? Ker ta isti računalnik še vedno teče, sedaj varno spravljen v melburnškem muzeju! Da, petdeset let star računalnik še vedno uspešno deluje in nič ne kaže, da bi ga kaj kmalu pobralo. Klik!

V nasprotju z današnjimi ... -- alien-w

Scientific American - Dolgo časa so bili znanstveniki v dvomih, če bo zaradi kvantne dekoherence praktično možno kdaj izdelati kvantni računalnik. Izgleda, da smo velik korak bližje temu. Bo že leta 2012 kvantni računalnik močnejši, kot so danes vsi "klasični" računalniki na svetu skupaj? Morebiti. [:)]

Slo-Tech - Ja, zadnje čase smo člankov polni, samo še moj CDR test ni ugledal luči... Brez skrbi, bo kmalu. Upam . Torej, TESKAnov računalnik je v Portorožu nedvomno požel največ "ooh"jev ter "aah"jev. In to ne kar tako. Za tiste, ki ne veste, kakšen njegov računalnik izgleda, je naš preljubi posojevalec sestre, TESKAn, spisal kar cel članek, od ideje preko izvedbe do končnega produkta. Vidi čimprej.