CNet - Včeraj je v ZDA potekalo zanimivo zaslišanje pred odborom ameriškega senata za trgovino, znanost in transport, kjer so obravnavali zavajajoče in nasilne prodajne pristope na internetu in njihov vpliv na ameriškega potrošnika. Geneza sega nekaj mesecev nazaj.

Poleti so se namreč ameriški potrošniki v večjem številu zganili in začeli pritoževati, da imajo na svojih kreditnih karticah čudne postavke. Vsak mesec jim je z računov odteklo kakšnih deset dolarjev, pri čemer nihče ni točno vedel zakaj in kam. Josh Lowensohn, ki je reporter za stran CNet in navdušen spletni nakupovalec, je trpel iste težave in zadevo malo bolje raziskal. Odkril je, da še zdaleč ni edini. Na spletu je kar mrgolelo zgodb ljudi, ki so...

Slashdot - Indijska vlada je napovedala, da razvija poceni prenosnik za svoje šolarje, ki bo stal 500 rupij ali približno deset dolarjev, kot odgovor na prenosnike iz programa One Laptop Per Child. S slednjim se Indijci ne razumejo preveč dobro, ker se jim zdi 100 dolarjev, ki se je s skritimi stroški povzpelo na 200 dolarjev, preveč. Prototip, ki so ga sestavili na Indian Institute of Science Bangalore, Indian Institute of Technology Chennai in podjetju Semiconductor Complex, bodo na ogled postavili 3. februarja, ko bodo zagnali Nacionalni projekt izobraževanja z informacijsko in komunkacijsko tehnologijo, in naj bi trenutno stal 20 dolarjev, a pričakujejo znižanje cen ob masovni proizvodnji. Specifikacij nano prenosnika niso razkrili, tako da najpomembnejše vprašanje ostaja, kaj lahko v prenosnik stlačimo za 10 dolarjev. Prav mnogo gotovo ne. Slashdot.

Dnevnik - Današnja spletna različica Dnevnika piše o novem zakonu o poštnih storitvah, ki prepoveduje vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih oglasnih sporočil v predalčnik, če uporabnik to prepove. Kazen za to bo znašala od pol do milijona tolarjev. Vendar pa bo prepoved vročanja takšnih pošiljk veljala samo v primeru, če bo uporabnik na predalček nalepil nalepko, ki jo bo izdala Agencija za telekomunikacije, pričakuje pa se da bo Agencija te nalepke začela izdajati prihodnje leto. Zaradi tega pošiljanje "nezaželenih pošiljk" še ni prepovedano. Kaj torej prinaša nov zakon o poštnih storitvah? Predvsem troje. Kot prvo tim. opt-out načelo. Kot drugo prepoved govori o "oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočilih" (glej 38. člen Zakona o poštnih storitvah), ne pa tudi o anketah, raziskavah ali nekih splošnih obvestilih. Kot tretje pa Jože Fošt iz Pošte Slovenije pravi, da bo Pošta poskusila najti drugačno pot za oglaševanje in sicer direktno pošto. Pošiljali...

SiOL - Danes sem na SiOLovi domači strani zapazil zanimivo novičko. Neki friki so se namreč odločili lastnosti P2P omrežji izrabiti za boj proti spamu (masovnemu pošiljanju elektronske pošte proti želji prejemnika) in tako smo dobili prvi P2P vtičnik za Outlook2000/XP. Vsak uporabnik ima namreč možnost določiti pošiljatelja za spammerja in ga s tem dodati na seznam teh zlobnih ljudi. To počnejo seveda tudi ostali uporabniki vtičnika in tako gradijo veliko bazo podatkov neželenih elektronskih naslovov. Pa kaj bi klobasali, najbolje je da si zadevo preberete sami in naložite dotični vtičnik. Če seveda sploh še uporabljate Outlook [:D].

The Register - Hehe, dotični odgovor je začel prejemat nekdo, ki je na Slo-Tech vztrajno pošiljal "novičke" (beri: stran in pol dolgo besedilo z mega slikovja, jako nekomercialno obarvano, seveda). No, predlog 'zakona' proti smetilcem poštnih predalov pa je doživel podporo tudi v ameriškem senatu. Po njem morajo podjetja ljudstvu omogočiti "opt-out" iz raznovrstnih (ne)prostovoljnih seznamov, sicer so lahko kaznovana s po desetimi dolarji na sporočilo oz. največ $500.000. Hura!

VIA - Kaj vse je pomembno na tech strani? Razen dobre ekipe, aktualnih testov, prijetnega vzdušja,... Izgled. Nedvomno. Mimogrede, naša stran zgleda prav ubitačno, a ne? Kmalu bomo imeli 500.000 ljudi obiska (wow ). No, ne glede na to, VIA se je odločila, da bo svojo stran spremenila. Prejšna je bila tako... nepregledna. Nova sicer ni ne-vem-kaj, je pa boljša od tiste prej. Tipična proizvajalska stran pač.