Slo-Tech - Računalniških programskih jezikov je kot listja in trave, a velika večina programske opreme je napisana v enem izmed najpopularnejših jezikov, medtem ko ima preostanek precej nišno uporabo. Na strani Tiobe, kjer že od leta 2001 pripravljajo enega najpopularnejših seznamov priljubljenosti programskih jezikov, ugotavljajo, da je avgusta stari dobri C padel na 11,3 odstotka, kar je najmanj, odkar stran obratuje.

Ob tem je seveda treba poudariti, da je C kljub temu še vedno na drugem mestu. Prehiteva ga le Java (19,0 odstotka), za njim pa se razvrstijo C++ (5,8), C# (4,9) in Python (4,4). Deseterico zaključujejo PHP, JavaScript, Visual Basic .NET, Perl in seveda zbirnik. Tiobe ne meri, v katerem jeziku je napisane največ programske opreme niti kateri jezik je najboljši. Kot pojasnjujejo na...

The H - Četrt stoletja nazaj na današnji dan je Larry Wall na Usenetu (takratnemu twitterju) najavil izid programskega jezika perl. Prvi perl je bil mišljen predvsem za avtomatizacijo *NIX administracije, kot neke vrste združitev standardnih konzolnih orodij tistega časa (cut, sed, awk, ipd.). V nekaj letih so ga dodelali v povsem resni programski jezik, dodali podporo za spletno (CGI.pl) in objektno programiranje, ter repozitorij za razširitve (CPAN), ki šteje 25.000 kosov programja in je bolj ko ne zgled za ostale odprtokodne programske jezike. Sedanja različica, 5.x je prvič izšla leta 1994, sveži 5.10 pa je star točno pet let. Šestko (parrota) pišejo že vsaj ducat let, pa še ni videti konca.

Perl se za razliko od pythona ali ruby-ja, ki se po njem na veliko zgledujeta, nikoli ni zares uveljavil zunaj kroga sysadminov. Pravzaprav trpi za stigmo, da je v njem zapisana koda strašno neberljiva, celo za avtorja samega. Vzroki za to čepijo v njegovi pisani sintaksi in filozofiji "there's...

Slashdot - Perl kot programski jezik spričo zelo skromnega marketinga nima najboljšega imidža v primerjavi s novoprišleki (python, ruby, haskell, lua, whathaveyou), oz. če smo iskreni, se naokoli govori, da je tako zamotan, da celo avtorji programa po 6 mesecih več ne vedo prav dobro, kaj so napisali. Zdaj imamo celo univerzitetno raziskavo, ki dokazuje, da je začetnikom še manj prijazen od "naključno generiranega programskega jezika".

Štirje raziskovalci pri fakulteti za...

Slashdot - Programski jezik D je razvil Walter Bright, ki se je zgledoval po moči in hitrosti jezika C++ in storilnosti programerjev v Rubyju in Pythonu. Prva stabilna verzija je izšla v začetku leta 2007, zadnja pa pred dobrim tednom. Doslej je so bili prevajalniki namenjeni le Windows in Linux, a ker tudi Maci lahko tečejo na x86, je avtor sedaj jezik prenesel še na platformo Macintosh. Vse skupaj je izvajal na MacMiniju, ki ga je naročil za božič. Kako je vse skupaj potekalo, na kaj je moral biti pozoren in kako mu je naposled uspelo, je popisal na svoji strani.

Hacker News - Paul Graham, znan esejist in neuradni advokat Lispa, je po večletnem delu s kolegom Robertom Morissem izdal nov programski jezik Arc.

Po avtorjevih lastnih besedah je Arc namenjen vsem radovednim programerjem, ki s programskim jezikom radi eksperimentirajo in ga tako ali drugače silijo v mejne, če ne že neveljavne situacije. Bolj ali manj v tem duhu je napisan tudi sam Arc, saj vsebuje mnogo rešitev, ki po večinskem mnenju in tudi stanju v najbolj razširjenih jezikih spadajo daleč od programerjevih oči. Med drugim ne pozna enkapsulacije (z izjemo zaprtij), podpira nehigienične makre in je šibko tipiziran.

Po starodavni programerski tradiciji je potrebno vsako leto preizkusiti nov programski jezik, da ne postanemo brezupno fizično in miselno vezani na en način programiranja. Zakaj ne bi v letu 2008 preizkusili Arca?

Slo-Tech - V soboto, 3. aprila 2004 bo na Fakulteti za računalništvo in informatiko potekalo 28. državno tekmovanje v znanju programiranja za dijakinje in dijake. Tekmovanje bo potekalo na treh težavnostnih stopnjah. V prvih dveh skupinah zadostuje osnovno poznavanje enega izmed znanih programskih jezikov, saj tekmovalec rešitve poda na papirju, pomembnejši od sintaktične pravilnosti pa je pristop do rešitve problema. Tretja skupina bo programirala na računalniku v jezikih C, C++ ali Delphi/Pascal. Prijava in Več informacij. Prijava je še vedno možna, ne glede na razpis.

Slo-Tech - Da ne boste rekli, da vas zanemarjam [:D].

• Težava izginjajočih datotek. Je res kriv OS?
• Kaj je to "money order"?
• Kateri programski jezik za trinajstletnika?
• Malo za hec - "Kako se že reče tisti stvari..."
• Ali obstaja pretvornik iz PCI v ISA?

In tako dalje. Vsak dan nekaj novega. Pa lahko noč [:D].

24 ur - Tridimenzionalni model Ljubljane, ki omogoča prikaz vseh 80.000 zgradb znotraj obroča ljubljanske obvoznice, je pripravil Oddelek za urbanizem MOL, model mesta pa je bil izdelan v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Tako so se lahko mestni veljaki (vključno z županjo) s pomočjo polarizacijskih očal sprehodili po ulicah Ljubljane kar iz sejne sobe, v virtualni obliki pa so videli tudi nekatere objekte, ki so še v fazi načrtovanja. Klik!

Slo-Tech - Mnogi dosežki teorije programskih jezikov so slabo znani in se le počasi širijo v računalniško prakso. Tako programerji sploh ne poznajo orodij, ki so jim na voljo, ali pa jih zaradi popularnih govoric in zastarelega znanja zavračajo. Po drugi strani programski jeziki, ki se uporabljajo v praksi (C/C++, Java, Perl, Python), vsebujejo nepravilno in polovičarsko implementirane konstrukte, industrija pa jih "izboljšuje" z lepotnimi predelavami in vsiljevanjem objektnega programiranja kot dokončne rešitve vseh programerskih težav.

V mali šoli teorije programskih jezikov bodo govorili o osnovnih principih programskih jezikov in o osnovnih programskih konstruktih, kot so produkti, vsote, funkcije, polimorfizem, vzorci, moduli, funktorji, itn. Vso teorijo bodo podprli s primeri iz znanih programskih jezikov, ko pa le-ti ne bodo zadoščali, bodo pokazali primere iz programskega jezika Ocaml.

Kdaj in kje
V torek, 14. maja 2002 ob 13. uri v prenovljeni sejni sobi E8 (2. nadstropje glavne...

Slashdot - Kljub že kar lepemu številu programskih jezikov, se še vedno pojavljajo novi. Vendar ti novi programski jeziki v večini primerov niso namenjeni vsestranskemu programiranju (C++), ampak so namenjeni le nekateremu ožjemu področju. Eden izmed novincev je programski jezik Ruby, ki je bil narejen na Japonskem in je nekakšna variacija na Perl in tudi druge programske jezike, kot so C++ in Python. Po besedah avtorja članka je Ruby dokaj preprost in lahek za uporabo, vendar zelo močno orodje za uporabo. Če vas Ruby zanima, potem oddeskajte na to stran, kjer boste našli kratko lekcijo, ter nekaj povezav do ostalih virov. Ampak začetnega "Hello world" se pa še vedno ne boste morali znebiti :).
Za novopečene programerje bi še dodal, da se raje za nekaj dni ustavite na enem primeru, kot pa da bi na hitro preleteli vse skupaj, saj boste drugače odnesli zelo malo ali skoraj nič. Sam se spomnim, ko sem se učil programiranja v HTML, JavaScriptu in Javi in sem v vsej svoji zagnanosti na hitro...