Slo-Tech - Tržni inšpektorat RS je v svojem letnem poročilu za lani razgrnil podatke v zvezi z uporabo nelegalne programske opreme. Kot povedo možje (inšpektorja si ja vendar vsi predstavljamo z brki) s TIRS-a, vsako leto izvedejo dve akciji. V prvi se usmerijo na ciljne skupine (denimo arhitekti, projektna podjetja, časopisne, radijske in televizijske hiše), v drugi pa na tiste subjekte, za katere prejmejo prijavo ali pa jih izberejo naključno.

Tako so v letu 2010 opravili 179 inšpekcijskih pregledov in pregledali 742, oziroma 64 % vseh računalnikov, ki so bili v času nadzora najdeni pri preiskovancih. Na njih je bilo nameščenih 3744 programov, od katerih jih za 421 - ali 11,2% - uporabniki niso našli dokazila o zakoniti uporabi. Pri 92, ali dobri polovici pregledanih subjektov ,so tako našli vsaj en program, ki je bil nameščen nezakonito.

48-tim subjektom so izdali odločbo o odpravi kršitve, torej da program odstranijo ali plačajo licenčnino, 17 so jih opozorili, proti ostalim pa...

BBC - BBC poroča, da je v nesreči na svojem posestvu umrl Jimi Heselden, od leta 2009 lastnik podjetja Segway. Heselden je že pred tem skrbel za distribucijo teh dvokolesnih, a enoosnih vozil na Otoku, ki pa, zanimivo, nimajo dovoljenja za uporabo na javnih cestah. Umrl je, ironično, prav med uporabo enega izmed Segwayev, namenjenih vožnji po brezpotjih. Prvotna poročila pravijo, da je zapeljal čez previs in nato padel v reko Wharfe v angleški grofiji Yorkshire. Smrt Jimija Heseldena, moža, ki je v svojem življenju dobrodelnim organizacijam poklonil kar 23 milijonov angleških funtov, naj bi bila nesreča.

smh.com.au - Običajno pišemo o milijonskih tožbah zaradi nelegalnega prenašanja glasbe s spleta, kjer je v glavni vlogi vedno znova RIAA, a tudi založniki iger niso nič bolj razumevajoči. To je na lastni koži izkusil 24-letni James Burt iz avstralske zvezne države Queensland, ki je lanskega novembra na splet poslal igro New Super Mario Bros za konzolo Wii teden dni pred uradnim izidom. Nintendo naj bi zaradi predčasne dostopnosti igre izgubil na tisoče potencialnih strank, zaradi česar so Burta tožili. Postopek se je poravnal z izvensodno poravnavo, ki bo Burta stala poldrugi milijon avstralskih dolarjev odškodnine (950.000 evrov) in 100.000 dolarjev sodnih stroškov. Več o tem.

Ars Technica - Marsikomu je jasno, da proizvajalci programske opreme kdaj pa kdaj pretiravajo z ocenami o njihovih izgubah zaradi piratstva. Ljude, ki poganjajo drage programske pakete, niso nujno pripravljeni odšteti vsote, ki jo zahteva založnik - ampak PR stroj seveda teh stvari ne upošteva in tupi svoje. Ampak to, kar je pa ušpičila BSA, pa že meji na preverznost. Ocena, da so izgube narastle za 4 milijarde dolarjev, stoji na študiji ki jo je upravil IDC - temelji pa na statistiki, ki z realnostjo nima nobene zveze.

IDC računa povzročeno škodo takole:

To derive its piracy rate, IDC estimates the average amount of software that is installed on a PC per country, using data from surveys, interviews and other studies. That figure is then reduced by the known quantity of software sold per country-a calculation in which IDC specialises. The result: a (supposed) amount of piracy per country. Multiplying that figure by the revenue from legitimate sales thus yields the retail value of the...

The Register - BSA je med protipiratsko usmerjenimi organizacijami relativno dobro zapisana; konec koncev obstajajo tudi manjše organizacije, ki ga znajo še bolj biksat. Se je pa BSAjevemu programu po tromesečmen opazovanju datotečnega strežnika münsterske univerze zazdelo, da bi bil pravi čas za urgiranje: poziv za odstranitev nelegalne programske opreme, ki je bila tako na voljo širši javnosti. Podrobnosti v e-poštnem sporočilu navajajo:

Filename: /mandrake_current/SRPMS/OpenOffice.org-1.0.1-9mdk.src.rpm (199,643kb)
Filename: /mandrake_current/i586/Mandrake/RPMS/OpenOffice.org-libs-1.0.1-9mdk.i586.rpm (35,444kb)

The above computer program(s) is/are being made available for copying, through downloading, at the above location without authorization from the copyright owner(s).

BSAjeva predstavnica, ki je potrdila pošiljanje sporočila, se je za nesmisel seveda opravičila, češ da imajo pač EnHud program, ki je OpenOffice inteligentno povezal z Microsoftovim Officeom. Dekletce je tako moralo zgolj...

Vnunet - Dasiravno ljudje zelo radi rečemo kakšno tudi o vzrokih za nastanek piratstva, imamo ponavadi v mislih tisto domačo obrt: snemanje programja iz interneta, peka in distribucija kolegom.

V medijih največkrat beremo o uspehih BSA, ki recimo ulovi razne velike preprodajalce programja. A žal pri svojem branjenju piratstva vse premalokrat pomislimo na tisto stran, ki proizvajalce dejansko stane največ: piratstvo po kvazi-uradnih prodajnih kanalih.

Pri tem gre za dejansko prodajo programja ponavadi po priporočenih cenah (ali malce nižjih); izdelki izgledajo avtentični (pri tovrstnem ponarejanju so vodilni na vzhodu), vendar denar namesto pooblaščenih prodajalcev in izdelovalcev "pohopsajo" lažni prodajalci. Kupci pri tovrstnih izdelkih največkrat sploh ne vedo, kaj so kupili -- v prepričanje, da so zakoniti lastniki/uporabniki izdelka, jih vodi med drugim tudi visoka cena izdelkov.

Microsoft poroča: v pretklem letu so v Združenem kraljestvu vložili kar prek tisoč tožb proti t.i....

Dnevnik - Današnji Dnevnik poroča o novih aktivnostih slovenske podružnice BSA. Na okrajnem sodišču v Mariboru je bil namreč na zaporno kazen osmih mesecev, pol milijona SIT in zaplembo naprav in pripomočkov za reproduciranje in presnemavanje programov obsojen diplomirani inženir računalništva in informatike, ki je po ugotovitvah sodišča med letoma 1996 in 1998 s piratstvom zaslužil dobrih 5 mio. SIT.

Najbolj zanimiv je zagovor "ubogega pirata" - osebek se je namreč na očitek o pridobitvi velike premoženjske koristi zagovarjal z dejstvom, da je imel s piratstvom stroške (hint: zamislite si podoben zagovor razpečevalca mamil). [:D]

Seveda je sodišče tak izgovor zavrnilo, saj je bilo piratovo početje že v osnovi protipravno. Piratstvo se ne splača, pravi BSA.

In še namig za bralce Slo-Techa: raje uporabljajte alternativno brezplačno programsko opremo.

Vnunet - Še eno 'lahko branje', za lahko noč :). BSA (oz. policija. Hvala, perci [:)]) naj bi namreč na podlagi Microsoftovih in Adobeovih 'zahtev' pridobila sodni nalog za pregled računal švedskega MindArk-a, na katerih naj bi našli 600 nelicenčnih inštalacij programja.

Po besedah MindArkovcev pa naj bi bil v ozadju 'strah' redmondskega velikana (no, v Redmondu je sicer veliko velikih podjetij... :]) pred uspehom igre Project Entropia. Obisk spletne strani naj bi bil spričo narave igre, v kateri naj bi igralci stvari kupovali s pravimi zelenci, celo večji od onega na Slo-Techu, Yahoojo ter podobnih straneh. MindArkovci se seveda kanijo boriti nazaj, del pričakovanih mastnih odškodnin pa naj bi namenili kot skrite nagrade igralcem. Žvenket!

Vnunet - Te novice sploh ne bi bil objavil, če ne bi bilo zanimive izjavice, ki sem jo uporabil za naslov novičke. Angleška podružnica transnacionalke Microsoft je namreč v zadnjem letu izvedla racijo po več kot 1.000 otoških pisarnah, kjer so zasegli za $6 MRD nelegalnega programja (ta številka verjetno predstavlja maloprodajno vrednost opreme, ne?). Za Microsoftove poglede pa - DonKlikot!

The Register - V izvensodni poravnavi je podjetje Baines & Ernst ugodilo zahtevi BSA, da bo zaradi upoare nemalo nelegalnih izvodov Microsoft Office-a plačalo petmestni znesek (v angleških funtih, da se razumemo).

Dobro -- manj znano pa je, kako je BSA nagradila špeckahlo, ki je podjetje zatožila: nagrada v višini 'malo nad' tisoč funti. Za tak (in tudi manjši) denar bi pa tudi jaz špecal. (Ter se tega nikakor ne sramoval.)

The Register - Hecno, kaj vse lahko najdeš pod postavkami v telefonskem računu. Novozelandec James Storrie je odkril svojevrstno postavko, ki ga dodatno bremeni za 100 angleških funtov, ker je 'arrogant bastard'. Klik!

The Register - Kar je razočaranje za BSA, je morda zmaga za preprosto kmečko pamet (...): BSA je zahtevala nalog za preiskavo na naslovu Maximiliama Andersena, administratorja priljubljenega servisa kickme.to, ki 200.000 stranem ponuja krajše naslove, kot jim jih je recimo dodelil zastonjski IPP. Prizivno sodišče na Švedskem je zahtevo zavrnilo, češ da so argumenti tožnika prešibki. Agencija za boj proti piratstvu trdi, da je Andersen odgovoren za vsebino strani, katerim je dodelil 'domene', bi pa z njim želeli sodelovati -- čemur pa on odločno nasprotuje, po tej tožbi (katero namerava vrniti!) pa je to še manj verjetno.

Slo-Tech - NEC zopet povzroča navdušenje med pripadniki močnejšega spola, ki se kar ne morejo upreti novosti, zelooo velikemu plazma televizorju. Diagonala 155 cm pove več kot dovolj o ustreznih dimenzijah te zveri, ki pa se ponaša s ceno 18.000 britanskih funtov. Slovensko ceno si izračunajte sami, vendar le, če niste srčni bolnik. Kakorkoli že, za ta denar dobimo zelo veliko. Izredna slika, priklop do petih naprav, slika v sliki, možnost prikaza slike iz računalnika in ohišje iz magnezijevega oksida. Funkcij je malo morje, vseh na tem mestu ne bom opisoval, kaj več o televizorju pa dobite tukaj.

Kociju hvala. Ker sem hudoben, sem izračunal približno ceno v slovenskih tolarjih. Vzemivši, da je angleški funt nekje 345 sit... ~ 6.210.000 sit. Če želite kupiti na 36 mesečnih obrokov, bi to zneslo nekje 172.500 sit mesečno.

CNet - Sledili so načelu "easy money," se lotili uresničitve ameriškega sna, prekršili nekaj zakonov - ter bili zasačeni. Petnajst delavcev podjetja nVidia je ustanova Securities and Exchange Commision obtožila, da so kupili delnice zato, ker so imeli pomembne informacije z notranjosti podjetja, da naj bi takrat, marca 2000, nVidia sklenila dogovor z Microsoftom glede implementacije svojega grafičnega procesorja v Microsoftovo prihajajočo igralno konzolo, Xbox. Teh petnajst ljudi naj bi z insajdersko informacijo zaslužili, reci in piši, slaba dva milijona dolarjev. Z dvema od petnajstih naj bi se že dogovorili za izvensodno poravnavo, usoda ostalih je pa še v rokah kriminalistov. C|Net poroča.

CNet - V Sloveniji kar nekako tarnamo nad nesposobnostjo oz. neučinkovitostjo BSA, organizacije, ki preganja krištelje avtorskih pravic na področju programske opreme.

Zadnji dosežek BSA pa je vsekakor zaprtje strani Warez.at. Stran je obiskovalce usmerjala na 20 drugih strani z nelegalno vsebino. Stran naj bi bila eno pomembnejših evropskih stičišč za spletne gusarje. Klik!