Slo-Tech - Cel svet se ukvarja z vprašanjem, kdo je Alice Huang, zaplet pa je iz dneva v dan bolj filmski. Nvidijin direktor Jensen Huang je domala priznal, da je bil z njo v razmerju, za kar se je javno opravičil tako ženi kakor zaposlenim. A zgodba je postala osrednja tema nacionalne varnosti, ker so ameriške obveščevalne službe Alice Huang spremljale že dobro leto dni. Sumijo, da je povezana s kitajsko državo, ki ji prenaša informacije. Kitajske oblasti so očitke ostro zanikale.

Ameriški aparat se ni ukvarjal z ljubico Nvidijinega direktorja, temveč so Alice Huang preiskovali, ker je bila v preteklosti direktorica singapurskega podjetja Megaspeed, ki je množično kupovalo Nvidijine čipe. Preiskavo je vodilo ministrstvo za trgovino in jo nato nenadoma odstopilo pravosodnemu ministrstvu. Pred tem je Nvidijini glavni pravnik Tim Teter pisal ministrstvu za trgovino in želel več informacij o preiskavi, kar ni zelo nenavadno. Nenavadno pa je, da je omenil Jeffa Kesslerja, državnega podsekretarja...

Slo-Tech - Nvidia je tudi uradno potrdila, da bo kupila Nvidia, o čemer smo poročali že v začetku tedna. Za podjetje bo odštela 12,93 milijarde dolarjev, kar je njen drugi največji prevzem doslej. Lani je za Groq odštela 20 milijard dolarjev.

Z nakupom Hugging Facea je Nvidia pridobila največjo platformo za deljenje in uporabo odprtih modelov umetne inteligence. Platformo so ustanovili leta 2016 in deluje kot GitHub za modele. Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da bodo skupaj okrepili, povečali in razširili platformo in njeno infrastrukturo, da bodo imeli do nje dostop razvijalci in institucije s celega sveta. To je sicer res že sedaj, lahko pa pričakujemo, da bo Hugging Face pod Nvidijinimi perutmi imel precej več računske moči.

Zadnje znano vrednotenje podjetja sega v leto 2023, ko je bilo v zadnjem krogu zbiranja svežega kapitala podjetje vredno 4,5 milijarde dolarjev. Lani je Nvidia ponudila 500 milijonov dolarjev po vrednotenju sedem milijard dolarjev, a je Hugging Face ponudbo...

Slo-Tech - Želje ameriškega predsednika, da bi ZDA postale tehnološko in proizvodno središče za razvoj strojne opreme za umetno inteligenco, za zdaj ostajajo le želje, saj celo Nvidia 150 milijard dolarjev vlaga na - Tajvan. Direktor Jensen Huang je dejal, da želi Nvidia poskrbeti, da bo Tajvan ostal središče revolucije umetne inteligence. Od tam prihajajo čipi, ohišja zanje, tam se izdelujejo najzmogljivejši superračunalniki, je dodal.

Na Tajvanu bodo postavili nov lokalni sedež, ki naj bi zaživel do leta 2030. Gradnja se je že začela, s tem partnerstvom pa bo Tajvan še lep čas ostal proizvodni center za najzmogljivejšo tehnologijo na svetu. Nvidia že dlje investira na Tajvan, a so še pred petimi leti vlagali 10-15 milijard dolarjev letno. Sedaj se bodo ti zneski podeseterili.

Nvidia je lanskega aprila prvikrat začela proizvajati nekatere svoje čipe v ZDA, s čimer so se dobrikali ameriškemu predsedniku. A obseg proizvodnje v ZDA je bolj simboličen in se ne bo povečeval. Pred tem je Nvidia...

Slo-Tech - Nvidia je napovedala nakup intelektualne lastnine devet let starega zagonskega podjetja Groq, ki se ukvarja z razvojem čipov. Poleg licenc bodo prevzeli tudi vodilne zaposlene, med katerimi sta ustanovitelj Jonathan Ross in predsednik Sunny Madra. Groq bo sicer ostal samostojno podjetje, ki ga bo po novem vodil Simon Edwards.

Groq razvija čipe, ki so namenjeni poganjanju modelov umetne inteligence (inference). Nvidia razvija svoje čipe, a želi sčasoma vanje vgraditi tudi kakšno Groqovo iznajdbo. Groq, ki so ga ustanovili leta 2016, je doslej zbral 750 milijonov dolarjev kapitala in je bil septembra vreden 6,9 milijarde dolarjev. Nvidia je sedaj plačala 20 milijard dolarjev, kar je eden večjih nakupov, sploh ker formalno ne bodo kupili podjetja, dasiravno de facto gre za to. Doslej je Nvidia največ odštela za Mellanox, ki jih je leta 2019 stal sedem milijard dolarjev.

Nvidijin direktor Jensen Huang je zaposlenim dejal, da bodo v svojo arhitekturo vgradili Groqove procesorje z...

Slo-Tech - Današnja rast delnice Nvidie, ki je pridobila tri odstotke in dosegla vrednost 207 dolarjev, je med drugim poskrbela, da je Nvidia postala prvo podjetje v zgodovini s tržno kapitalizacijo pet bilijonov dolarjev. Pred tremi meseci je postala prvo štiribilijonsko podjetje, sedaj pa je še za četrtino dražja. Pet bilijonov oziroma pet tisoč milijard dolarjev je na primer več, kot znaša nemški bruto družbeni proizvod. Medtem ko je to res primerjava hrušk z jabolki, pa je precej bolj zgovorna primerjava, da sta približno toliko vredna nemška in francoska borza skupaj, torej vsa podjetja, ki kotirajo.

Čedalje glasnejša so opozorila, da je svet zašel v balon, ki ga to pot napihuje umetna inteligenca. Vrednotenja so res visoka, a podjetja vendarle ustvarjajo visoke denarne tokove in rastejo brez ekscesnega zadolževanja, česar na prelomu tisočletja nismo mogli trditi. Drži pa tudi, da se podjetja zapletajo v krožne investicije, kot je Nvidijin 100-milijardni vložek v OpenAI, medtem ko...

Nvidia - Nvidijina Computexova predstavitev je tokrat minila brez večjih najav; z eno izjemo: arhitekturo Rubin, ki bo nasledila Blackwell.

Kdor je bil od Jensena Huanga pričakoval, da bo na Computexu 2024 v svoji značilni usnjeni jakni iz pečice potegnil novega geforca, je bil tokrat razočaran. Glavnino predstavitve je sestavljal vnovičen povzetek truda, ki ga zeleni velikan potroši za razvoj infrastrukture za poganjanje strojnega učenja, od vsakovrstnih orodij za generativne algoritme do platform za nadzor robotov. To se sklada z govoricami, da bomo od novih igričarskih kartic letos bržda videli zgolj paradnega RTX 5090, medtem ko bo glavnina družine RTX 50 prispela prihodnjo pomlad. Geforci so bili tokrat pravzaprav še najbolj prisotni ob promociji iniciative RTX AI PCs, s katero želijo v podjetju očitno ukrasti nekaj vetra iz jader Microsoftu in tamkajšnjemu standardu Copilot+ PC, oziroma spomniti, da so zmogljive grafične kartice še vedno precej hitrejše od enot NPU, ko gre za...