Slo-Tech - Nizozemska davčna uprava je opustila že razkrite načrte, da bo uporabljala Microsoftovo programsko opremo in njegov oblak. Ugotovili so, da takšna rešitev ne izpolnjuje pogojev informacijske varnosti, upravljanja podatkov in prihodnje zanesljivosti. Problematično je tudi ponujeno šifriranje, ki bi bilo standardno Microsoftovo. Tako na primer klici prek Teamsa ne bi privzeto uporabljali šifriranja med sogovorniki (end-to-end). Če k temu dodamo še nevarnost zaklepa na ponudnika (vendor lock-in), manjšo fleksibilnost in pomisleke o digitalni (ne)suverenosti, je odločitev razumljiva.

Za zdaj bodo ostali pri Microsoftovi programski opremi, ki teče na lokalni infrastrukturi (on-premises). Premik k odprtokodni programski opremi ta hip ne vključuje zamenjave operacijskih sistemov in celotnega pisarniškega paketa z Wordom, Excelom in PowerPointom. Govorijo o zamenjavi paketa za sodelovanje, a konkretnih programskih paketov in orodij še niso razkrili. Vemo pa, da so že začeli razvijati...

Slo-Tech - Dansko ministrstvo za digitalizacijo bo prvo v državi, ki bo svojim zaposlenim namesto paketa Microsoft 365 priskrbela odprtokodne alternative. V naslednjih štirih letih želijo celotni državni aparat preseliti na Linux, LibreOffice in NextCloud. K temu je prispevala tudi konec podpore za Windows 10, ki se obeta oktobra, a ne gre prvenstveno za fizično vprašanje, poudarjajo. Zagotoviti si želijo digitalno suverenost.

Na Danskem je stopnja digitalizacije visoka, odvisnost države od ameriških multinacionalk, zlasti Microsofta, pa ogromna. S tem so izpostavljeni kapricam ameriške administracije in dobri volje ponudnikov infrastrukture. V začetku tega meseca je na primer Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem, ki uporablja Microsoftovo programsko opremo, ostalo brez elektronske pošte. Microsoft je zagotavljal, da ni izključil storitev in da bo podpiral evropske stranke kljub političnim pritiskom, a generalni tožilec ni mogel odpreti svoje elektronske pošte.

Uporaba Microsoftove...

Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

TechRepublic - Eden najbolj znanih primerov prestopa na Linux je gotovo München, ki je junija 2004 sprejel odločitev o selitvi celotnih mestnih oblasti z Microsoftovo programske opreme na odprtokodno. Celoten postopek je trajal devet let, v tem času pa so se vrstile tako kritike kot pohvale projekta. Sedaj je postopek bolj ali manj končan, v Münchnu pa so prepričani, da je končni rezultat zelo dober. Oktobra letos, ko je bil projekt končan, je na Linux prestopilo 14.800 uporabnikov, na OpenOffice pa 15.000.

Večkrat preberemo, da je pri tovrstnih prestopih glavni pomislek finančni prihranek, a to ni glavna stvar. Vsaj kar se tiča Münchna, so ocene o prihranku sila različne. Mestne oblasti pravijo, da so privarčevale 10 milijonov evrov, ker ni bilo treba obnoviti Microsoftovih licenc in nadgraditi računalnikov. Prav slednje je pomembne faktor, saj odprta...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...