Slo-Tech - Od leta 2008 do leta 2024 sta se število prijav na študij računalništva in tudi število podeljenih diplom v ZDA strmo povečevala. Najhitrejša rast med vsemi študiji je povzročila, da je bilo predlani petkrat več diplomantov kot leta 2008. Trend se sedaj ustavlja, ugotavljajo v neprofitni organizaciji National Student Clearinghouse, ki spremlja in zbira podatke s 97 odstotkov ameriških univerz.

Lani se je vpis na študije računalništva prvikrat resno zmanjšal, in sicer za 8,1 odstotka. To je največji upad pri kateremkoli študijskem programu po letu 2020, s tem pa je študij računalništva na lestvici najbolj popularnih s četrtega mesta zdrsnil na šesto mesto.

Po drugi strani pa se povečuje vpis na študije na podatkovnih znanosti (data science) in analitike (data analysis). Še pred petimi leti je bilo nanje vpisanih nekaj sto študentov, lani pa že 35.000. Razlogi so mnogoteri, pomembno vlogo pa ima tudi napredek umetne inteligence, ki prevzema čedalje več nalog pri pisanju kode....

Slo-Tech - Silovit razmah velikih jezikovnih modelov v tem letu daje napačen občutek, da so računalniki šele sedaj prvikrat res obvladali naravni človeški jezik. Resnično so čedalje boljši, a že pred sedmimi desetletji se je ELIZA pogovarjala z ljudmi. Enega prvih robotov za pogovore (chatbot) je na MIT-u razvil Joseph Weizenbaum. Najnovejši preizkus, ki sta ga izvedla raziskovalca z Univerze v San Diegu, kaže, da je ELIZA bolj človeška od GPT-3.5. Rokopis študije še ni recenziran.

Cameron Jones in Benjamin Bergen sta modele podvrgla Turingovemu testu. Gre za znameniti preizkus, ki si ga je Alan Turing zamislil leta 1950 v članku The Imitation Game. Turingov test je eden najbolj znanih poizkusov, s katerim lahko ugotavljamo, ali se umetna inteligenca lahko uspešno predstavi kot človek. V testu sodelujeta človek in umetna inteligenca, ki z izpraševalcem komunicirata prek računalnika. Izpraševalec ju lahko sprašuje karkoli, nato pa mora iz odgovorov ugotoviti, ali je na drugi strani človek ali...

Računalniški muzej -

Teoretično računalništvo, ki je povezano z več področji matematike in elektrotehnike, se je na Univerzi v Ljubljani začelo razvijati že na začetku šestedesetih. V okviru študija tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo(FNT), ki se je začel izvajati leta 1961, je bil v učnem načrtu vključen predmet Programiranje. V tem času je bil ustanovljen tudi Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko(IMFM), ki je predstavljal pomembno mesto začetnega razvoja teoretičnega in praktičnega računalništva, predvsem s svojim Računskim centrom, ki je med drugim prevzemal tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost. Nekoliko pozneje je profesor in vodja Računskega centra IMFM dr.Tomislav Skubic enosemestrski predmet Programiranje uvedel tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Udeležilo se ga je približno 40 študentov, ki so imeli možnost preizkusa krajšega program na takratnem računalniku Zuse Z-23 v Računskem centru. Predmet se je izvajal nekaj let. Do sredine leta 1968 so za študente...

Slo-Tech - V februarskem predsednikovem poročilu o stanju gospodarstva iz Bele hiše so zapisali, da obnovitev svobode na internetu, kakor administracija imenuje ukinitev principa nevtralnosti interneta, povečuje prihodke za 50 milijard dolarjev letno in povečuje blaginjo prebivalstva za skoraj 40 milijard dolarjev letno. Dodatnih 11 milijard dolarjev letno naj bi prineslo rahljanje pravil o zasebnosti na internetu. O utemeljenosti teh navedb so se že vprašali mnogi zagovorniki nevtralnosti interneta, saj gre v najboljšem primeru za ocene.

V ZDA so decembra 2017 ukinili nevtralnost interneta. Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC), v kateri imajo večino republikanci, je razveljavila odločitev iz leta 2015, tako da internet ni več reguliran kot javna storitev, temveč je informacijska storitev. To pomeni, da ne veljajo več stroge varovalke glede enakovrednosti prometa, prepovedi prioritizacije, plačila dodatnih taks velikih strani (npr. Netflix, Youtube) itd. FCC je tedaj to odločitev...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...

ComputerWorld - Septembrski podatki o tržnem deležu operacijskih sistemov, ki jih zbirajo in obdelujejo pri Net Applications, so pokazali, da se era Viste izteka. Prvikrat se je namreč zgodilo, da je Vista izgubila tržni delež. Zmanjšanje je sicer znašalo le 0,2 odstotne točke. Očitno je, da Vista nikoli ni in ne bo postala kraljica silicijevih src, saj se je njen konec začel pri skromnem deležu 18,6 odstotka - Windows XP še vedno prepričljivo vodi z 71,5 odstotka, čeprav počasi jenja. Verjetno tudi na račun Viste se je začel krepiti Windows 7, ki je pridobil tri desetinke odstotne točke in se ustalil pri poldrugem odstotku uporabnikov. Porast ni presenetljiv, saj je Microsoft septembra začel Sedmico ponujati velikim kupcem (Volume Licensing).

Najbližji zasledovalec je še vedno Mac OS X 10.5, ki je uspel prepričati tri odstotke uporabnikov, starejša in novejša verzija istega operacijskega...