Slo-Tech - V ponedeljek se bo iztekel rok, ki ga je ameriška administracija postavila devetim prestižnim univerzam, da sprejmejo Dogovor o akademski odličnosti v visokem šolstvu, s katerim želi vlada pridobiti nadzor nad usmeritvami in delom univerz. V nasprotnem primeru so univerzam zagrozili z ukinitvijo zveznih sredstev za razvoj in raziskave, česar si univerze praktično ne morejo privoščiti. Štiri izmed deveterice so se že odzvale in zatrdile, da Dogovora ne bodo podpisale.

Univerza v Pensilvaniji, Brown, Univerza v Južni Kaliforniji in MIT so odločno dejale, da Dogovora ne nameravajo podpisati. Tudi Svet za šolstvo, v katerem je združenih več kot 1600 visokih šol in univerz, je pozval k umiku Dogovora.

Zapisali so, da gre za prekoračitev pooblastil zvezne vlade. Ta želi pridobiti vpliv nad univerzami, odločati kaj in kako se bo učilo, kdo se bo vpisoval, kateri oddelki bodo delovali, katere teme se bodo raziskovale in katere ne. Gre za vladni prevzem nadzor nad akademsko svobodo, so...

Slo-Tech - Po poročanju The Wall Street Journala je ameriška administracija devetim univerzam poslala predlog desetih zavez, ki bi univerzam tudi v prihodnosti omogočale dostop do zveznega sofinanciranja šolnin in raziskovalnih projektov. Administracija od univerz pričakuje, da ji bodo dovolile soodločanje o vodenju in delovanju univerz, vse od vpisnih postopkov do vmešavanja v učne načrte in uvedbo prepovedi protestov. V nasprotnem primeru univerzam grozi izguba dostop do ključnih zveznih programov.

Za zdaj je administracija nespodobno povabilo poslala devetim univerzam, med katerimi so tako zasebne kakor javne (University of Arizona, Brown University, Dartmouth College, MIT, University of Pennsylvania, University of Southern California, University of Texas, Vanderbilt University, University of Virginia). Za lepo zvenečim Dogovorom o akademski odličnosti v visokem šolstvu se skriva poseg v avtonomijo. Univerze imajo možnost, da še naprej uporabljajo druge modele in sledijo drugim vrednotam,...

Slo-Tech - Zanimanje tujih študentov za vpis na ameriške univerze strmo pada, ugotavlja The Economist. Analiza spletnega obiska kaže, da je obiskano njihovih strani o študijskih programih dosegla najnižjo točko po epidemiji covida, ko potovanja po svetu niso bila možna. Trenutno zanimanje je enako najhujšim mesecem v letu 2020, trend pa je še naprej negativen.

Na spletni strani Studyportals so analizirali, kolikšen delež obiskovalcev prihaja izven ZDA. Delež se je približal šestim odstotkom, medtem ko je bil najvišji v letih 2023 in 2024, ko je tudi presegel deset odstotkov. Od januarja letos do konca aprila se je tuji obisk razpolovil. Analize kažejo, da se je po drugi strani obisk najbolj povečal na straneh britanskih univerz, ki se jim obeta naval tujih študentov.

To predstavlja zelo otipljive finančne posledice. V akademskem letu 2023/24 so tuji študentje v ameriško ekonomijo prispevali 43,8 milijarde dolarjev, kar ni zanemarljiv znesek. Večinoma so se vpisovali na univerze v državah,...

Slo-Tech - Ameriško sodišče je zavrglo tožbo, ki jo je zoper Univerzo v Rochestru vložil osramočeni Ranga Dias. Neodvisna preiskava, ki jo je univerza naročila o njegovem znanstvenem delovanju, je pokazala hude kršitve znanstvene integritete. Diasu so odvzeli mentorstvo vseh študentov, prihodnje leto pa mu ne bodo podaljšali pogodbe o zaposlitvi. Dias je univerzo tožil, ker naj bi mu kršila akademsko svobodo, ko mu je odvzela študente, nato pa še, da bi preprečil javno objavo poročila preiskave. Sodišče je njegove argumente zavrnilo.

Vrhovni sodnik v okrožju Monroe je 19. aprila sklenil, da se tožba zavrže, ker je nedopustna. Univerza je sicer že prejela izsledke preiskave, ni pa še dokočno ukrepala na njihovi podlagi. Komite je predlagal, da se Dias odpusti, a odločitev še ni sprejeta. Sodišče zato meni, da Dias ne more tožiti univerze, ker ta sploh še ni izvedla ukrepov. Zanimivo je, da bi poročilo ostalo skrito pred očmi javnosti, če ne bi Dias univerze tožil. Slednje je zato poročilo...

Računalniški muzej -

Tehnološko podlago za oblikovanje večjih vzajemno povezanih in javno dostopnih informacijskih sistemov so v osemdesetih pri nas tvorili predvsem združljivi računalniki različnih velikosti proizvajalca DEC(in njihovi sorodniki domače Delte). Na strojnem nivoju je največjo skladnost in povezljivost omogočila njhova 32-bitna arhitektura VAX, na programskem pa operacijski sistemi družine VAX/VMS in omrežni protokol DECNet. Protokol DECNet so sicer podpirali tudi operacijski sistemi RSX-11 na mini računalnikih DEC PDP-11 in nekaj let za tem še operacijska sistema TOPS na računalnikih DEC System 10 in System 20 v Računalniškem centru Univerze v Ljubljani. Ta skupna tehnološka podlaga je omogočila, da so med njimi že v prvi polovici osemdesetih začele nastajati povezave, ki so bile sprva omejene predvsem na slovensko univerzitetno okolje in nekaj povezav z drugimi univerzami po Jugoslaviji. Večja omrežja omejena na računalnike posameznega proizvajalca so bila v tem času že precej...

Los Angeles Times - Uporaba poprovega spreja zoper mirne, a trdovratne in skrajno nadležne protestnike je v vidnem porastu. Po incidentu na ulicah New Yorka, ki si ga je konec septembra privoščil višji policijski svetnik Anthony Bologna [1], sta sprej minuli petek brez večjih zadržkov uporabila dva policista na ameriški univerzi UC Davis in to zoper ducat študentskih protestnikov, ki so sede na tleh in s sklenjenimi rokami nasprotovali odstranitvi s prostorov univerze. Do njih je pristopil policijski poročnik John Pike, dvignil kanister, jih vse poškropil po obrazu, nato pa dvema še na silo odprl usta in napolnil grlo. En fant je še po 40h minutah na mestu bruhal kri, nakar so vse končno popisali, aretirali in odpeljali v bolnišnico.

...