Slo-Tech - Ameriška administracija v želji, da bi se proizvodnja preselila v ZDA, postavlja sila težavne pogoje. Minuli konec tedna so Tajvanu domala grozili, da bo treba polovico proizvodnje čipov prestaviti v ZDA, če želijo obdržati ameriški varnostni dežnik, ki bi jih moral varovati ob kitajskem napadu. Ameriški gospodarski minister Howard Lutnick je spomnil, da Tajvan proizvaja 95 odstotkov najzmogljivejših čipov za računalnike, pametne telefone in avtomobile, kar da je za ZDA nesprejemljivo. V primeru napada na Tajvan bi namreč ZDA ostale s pretrganimi dobavnimi verigami čipov, kar bi imelo uničujoče posledice za gospodarstvo (enak problem imajo seveda popolnoma vsa druga razvita gospodarstva na svetu).

V ZDA se trenutno proizvajata dva odstotka čipov, Lutnick pa želi to številko dvigniti na 40 odstotkov, še raje pa na polovico. Da je Tajvan takšen dogovor zavrnil, ni presenetilo nikogar. Medtem ko je Lutnick namigoval, da Tajvanci o tej možnosti razpravljajo, je tajvanska...

Slo-Tech - Govorice minulega tedna so bile resnične, saj je Bela hiša potrdila, da ameriška država načrtuje pridobitev 10-odstotnega deleža v Intelu. Minister za trgovino Howard Lutnick je dejal, da bodo Intelu namenjena sredstva po zakonu o podpori polprevodniški industriji (CHIPS Act) izplačana šele, ko bodo ZDA pridobile 10-odstotni delež v podjetju. Šlo bo za prednostne delnice, ki nimajo glasovalnih pravic. Podoben režim bo veljal tudi za druge upravičencu po tem zakonu.

Predlog je našel podpornika tudi na drugem koncu političnega spektra. Ameriški demokratski senator Bernie Sanders je dejal, da če bodo podjetja po subvencijah oziroma zaradi njih ustvarila dobiček, so ameriški davkoplačevalci upravičeni do ustreznega donosa na svoj vložek v podjetja. Zamisel, ki jo Lutnick pripisuje ameriškemu predsedniku, se je sicer očitno porodila prav na njegovem ministrstvu. Po trditvah virov si je prav Lutnick prizadeval za takšno rešitev, nad idejo pa je bil Trump sorazmerno navdušen.

Poleg...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, tajvanski TSMC, bo vzpostavil evropski razvojni center EUDC (European Union Design Center), v katerem bo potekalo načrtovanje oziroma dizajn novih čipov, ki jih bo potem TSMC bodisi proizvedel v svojih tovarnah bodisi v ESMC-ju v Dresdnu. Slednji je skupna tovarna TMSC-ja in evropskih partnerjev Bosch, Infineon in NXP.

TSMC želi z EUDC okrepiti sodelovanje z evropskimi strankami. EUDC bo začel delovati v tretjem letošnjem četrtletju, medtem ko bo ESMC proizvodnjo zagnal konec leta 2027. Proizvajal bo v litografijah od 12 do 28 nanometrov, torej ne najzmogljivejših čipov za procesorje, temveč čipe za širšo uporabo, denimo v avtomobilih. Poleg teh čipov bodo razvijali še ustrezne trajne pomnilnike, kot sta uporovni (RRAM) in magnetouporovni (MRAM) RAM. Medtem na Tajvanu teče proizvodnje po procesu N2 (dva nanometra).

Podoben razvojni center v Münchnu pa že ima Apple, ki ga ni postavil sam, temveč odkupil od Intela leta 2019. Ostro oko je že...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, ki ga najemajo največja svetovna podjetja, bo v ZDA odprl nove proizvodne kapacitete. Tajvanski TSMC namerava v prihodnjih štirih letih investirati več kot 100 milijard dolarjev v gradnjo tovarn v ZDA. To predvideva novi dogovor, ki ga je podjetje sklenilo z ameriško administracijo.

TSMC v ZDA že ima proizvodnjo v Arizoni. Leta 2020 so tam napovedali gradnjo 12 milijard dolarjev vredne tovarne, ki je lani začela komercialno obratovanje s polno kapaciteto. V načrtu sta tudi dve novi tovarni v Arizoni, ki bosta stali 65 milijard dolarjev. Skupno govorimo že o 165 milijarah dolarjev.

V prihodnosti pa bodo zgradili še tri nove tovarne za izdelavo čipov, dve tovarni za pakiranje čipov ter razvojni center. S tem se bo v ZDA oživila proizvodnja čipov, pri čemer so včasih ZDA vodile, nato pa se je velik del te industrije preselil v Azijo. Trenutno ima TSMC najzmogljivejše obrate zgolj na Tajvanu, kjer proizvajajo najnovejše čipe. To precej moti...

Slo-Tech - Ameriška administracija je napovedala dodatne omejitve izvoza čipov in polprevodnikov za proizvodnjo čipov na Kitajsko, če bi se lahko uporabili v vojaški industriji. Ministrstvo za gospodarstvo je na seznam dodalo opremo, ki bi Kitajski omogočila razvoj lastne industrijske najzmogljivejših čipov in procesorjev. Za izvoz bo odslej treba pridobiti posebno dovoljenje ameriške vlade.

Državna sekretarka na ministrstvu Thea Rozman Kendler je ob tem dejala, da Kitajska razvija strojno opremo za gradnjo superračunalnikov brez zahodne tehnologije. Do leta 2030 želijo postati vodilna sila na področju umetne inteligence, s tem pa bi nadzorovali, opazovali in sledili lastnim državljanom, hkrati pa tudi nadgrajevali svoje vojaške sposobnosti. To je za ZDA nesprejemljivo.

Omejitve veljajo za opremo in čipe, ki so zgrajeni v 16-nanometrski tehnologiji ali manjši. Omejitve veljajo tudi za tuje izdelke, ki so nastali z uporabo ameriške programske ali strojne opreme. Prav tako sta prepovedana...

AnandTech - Intel je napovedal izgradnjo dveh novih tovarn za proizvodnjo čipov, ki bosta začeli obratovati leta 2025. Postavili jih bodo na novi lokaciji v zvezni državi Ohio, kar bo prva nova lokacija za Intel v zadnjih 40 letih. Že lani je Intel napovedal tudi postavitev dveh novih tovarn na svoji lokaciji v Arizoni.

V Ohiu je na 400 hektarjih velikem zemljišču prostora za skupno osem tovarn. Izgradnja prvih dveh, ki se bo začela letos, bo stala 20 milijard dolarjev. V njih bodo proizvajali tako čipe za lastne potrebe kot tudi za stranke Intel Foundry Services. Tako velik obrat bo po eni strani potreboval tudi ustrezno izobražene zaposlene, zaradi česar je Intel napovedal 100 milijonov dolarjev vložka v izobraževalni sektor, po drugi strani pa bo ustvaril veliko dela za podizvajalce in dobavitelje. Intel ni razkril, po katerem postopku bo tekla proizvodnja v novih tovarnah. Dejali so le, da po najnovejšem, torej lahko pričakujemo Intel 18A (to je štiri generacije naprej od trenutno...