Slo-Tech - Orodja za blokiranje oglasov (adblockers) sicer močno jezijo oglaševalce, ki nas čedalje pogosteje opominjajo na - po njihovem mnenju - neetično početje, a za zdaj še niso nelegalni. Nemčija utegne postati prva država, kjer se bo to spremenilo. Na nemškem vrhovnem sodišču (Bundesgerichtshof) obravnavajo primer Axel Springer SE proti Eyeo GmbH, v katerem založnik toži avtorja Adblocka Plus, ki velja za enega najboljših in najpopularnejših orodij za blokado oglasov.

Založnik Axel Springer SE se proti blokiranju oglasov bori že desetletje. Zatrjujejo, da blokiranje oglasov posega v kodo HTML/CSS in avtorsko zaščiteno vsebino, ki je zaradi umika oglasov predrugačena. Blokiranje oglasov naj bi nezakonito posegalo v strukturi pomnilnika (DOM, CSSOM, rendering tree) in s tem pri reprodukciji spreminjalo sicer avtorsko zaščiteno kodo. Prizivno sodišče v Hamburgu je na drugi stopnji zavrnilo te navedbe, a je vrhovno sodišče razsodbo delno razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.

Primer...

Slo-Tech - Google že dobro leto bije boj proti blokiranju oglasov na YouTubu, kar so pred tem tiho tolerirali vrsto let. Po različnih načinih, ki omejujejo blokiranje v brskalnikih, so sedaj na vrsti zunanje aplikacije za ogled videoposnetkov na mobilnih napravah. Sporočili so, da bodo začeli striktno preganjati aplikacije, ki ne spoštujejo pravil uporabe (Terms of Service). Trn v peti so seveda aplikacije, ki odstranijo oglase.

Mobilni odjemalec za YouTube ni bil nikoli zares uporabnikom prijazen, saj prikazuje oglase pred posnetki in med njimi, hkrati pa deluje le ob vključenem zaslonu. V ozadju predajanje ni mogoče, kar ni tehnični problem, temveč komercialna odločitev. Google promovira plačljivo verzijo YouTube Premium, ki teh omejitev nima. Zato so uporabniki često posegali po alternativah, kakršna je na primer NewPipe.

Google bo sedaj omejil dostop do svojega API za tretje aplikacije, ki ne prikazujejo oglasov. Ob njihovi uporabi lahko opazimo zatikanje ali pa se vsebina sploh ne bo...

Slo-Tech - Na manhattenskem sodišču je The New York Times vložil tožbo zoper podjetje OpenAI, ki razvija popularni model umetne inteligence ChatGPT, in Microsoft, ki je pomemben lastnik, uporabnik in tudi razvijalec. V tožbi podjetjema očitajo neupravičeno rabo več milijonov člankov časnika za trening umetne inteligence. Višine zahtevane odškodnine niso opredelili, škoda pa naj bi šla v milijarde dolarjev, trdijo. Zahtevajo tudi uničenje zbirke podatkov za trening in nastalega modela.

Podobne tožbe v ZDA že potekajo, a The New York Times je z naskokom največja medijska hiša, ki se je odločila zanjo, OpenAI in Microsoft pa največja igralca na drugi strani sodne klopi. Tožba lahko zato predstavlja precedenčni primer, ki bo postavil smernice o dopustni in nedopustni rabi avtorsko zaščitenih vsebin - besedil, slik, videoposnetkov in drugih - za trening umetne inteligence. Medtem ko avtorji modelov umetne inteligence trdijo, da se tudi ljudje učijo iz obstoječih izdelkov in da v modelih nikjer ni...

Slo-Tech - Uporaba vtičnik za blokado oglasov v brskalnikih (ad block) je razširjena, čeprav upravljavci spletnih strani in zlasti oglaševalci nad njimi niso navdušeni, ker neposredno režejo v njihovo pogačo. Uradne inštitucije se do tega načeloma ne opredeljujejo, ker posameznikovo blokiranje posameznih domen ali vsebin na internetu ni nezakonito, prav tako ni nič narobe s pritiski upravljavcem strani, ki ob blokadi oglasov včasih ne prikažejo vsebine. Zanimivo pa je, da je sedaj celo ameriški preiskovalni urad (FBI) priporočil uporabo vtičnikov za blokiranje oglasov.

V predprazničnem opozorilu so zapisali, da zlikovci čedalje pogosteje uporabljajo oglaševalske storitve za prikazovanje lažnih oglasov, pretvarjanje in preusmerjanje na škodljive spletne strani. Na njih se znajdejo izsiljevalska programska oprema in orodja, ki zbirajo osebne, prijave in finančne podatke posameznikov. Opozarjajo, da je v nekaterih primerih tudi pri iskalnih zadetkih težko ločiti med legitimnimi zadetki in...

Wired News - Čedalje več uporabnikov interneta brska z vključenimi orodji za blokiranje oglasov, zaradi česar so se na preizkusi znašle strani, ki se financirajo od prikazovanja oglasov. Rešitvi zagate, ki se v zadnjem času pogosto uporabita, sta onemogočenje dostopa do vsebin ob vključenem blokiranju oglasov ali zakup plačljivega dostopa. Bildu bo tako sledil tudi Wired.

Kot so zapisali pri priljubljenem spletnem časniku, bodo v prihodnjih dneh onemogočili dostop z AdBlockom in podobnimi programi. Ugotovili so namreč, da že kar 20 odstotkov obiskovalcev uporablja tovrstne metode, kar ogroža vzdržnost njihovega financiranja. To je tudi približno odstotek ljudi, ki nasploh uporabljajo blokiranje oglasov. To seveda ne pomeni, da morate izključiti AdBlock, le Wired bo...

Slo-Tech - Vsebine na internetu se mogoče zdijo zastonj, a jih vseeno mora nekdo plačati. Za strani, ki ne živijo od prodaje izdelkov, sta glavna vira dva: naročnine in oglaševanje. Čim več oglasov ko stran prikaže in predvsem dobi klikov nanje, tem večji prihodek ima. Uporabniki se seveda proti čedalje bolj vsiljivim reklamam borijo na različne načine, največkrat z dodatki za brskalnike (npr. AdBlock), ki oglase skrijejo, zaradi česar lastniki strani hudujejo. Nemškega založnika Axel Springer je to tako razjezilo, da je blokiral dostop do tabloida Bild.

Če poizkusite obiskati stran Bild.de in uporabljate...