Slo-Tech - Meta je evropska prizadevanja za odgovorno uporabo splošne umetne inteligence označila za napačna, zato ne bo podpisala kodeksa ravnanja na področju umetne inteligence za splošne namene. Odgovorni za mednarodne trge Joel Kaplan je dejal, da kodeks uvaja večje število negotovosti pri razvoju in da želi urejati materijo, ki presega umetno inteligenco.

Težko pričakovani kodeks, ki je kompromis med zahtevami Komisije in lobiranjem tehnoloških velikanov, so predstavili minuli teden. Z njim želijo omejiti tveganja, ki bi jih lahko prinesli modeli, kot so ChatGPT, Grok ali Gemini. Evropska komisija želi od podjetij zagotovila, da bodo spoštovala evropska pravila, ne da bi morali vsakokrat to izsiliti z dolgotrajnimi preiskavami. Akt o umetni inteligenci je namreč zavezujoč, kodeks, ki uvaja pretežno lažje preverjanje skladnosti, pa ni.

Tehnološki velikani, med katerimi niso le Meta, Microsoft in Google, temveč tudi evropska Bosch, SAP in še 40 podjetij, terjajo ustavitev izvajanja akta...

Bloomberg - Apple je sporočil, da v EU letos še ne bodo na voljo nove tehnologije umetne inteligence, kamor sodijo nedavno predstavljeni Apple Intelligence, iPhone Mirroring in SharePlay Screen Sharing. Razlog za zamik je evropska zakonodaja DMA (akt o digitalnih trgih), ki po Applovih trditvah vsebuje zahteve, ki bi ošibile varnost izdelkov. V izjavi za javnost so zapisali, da bi z DMA zapovedana interoperabilnost lahko ogrozila integriteto izdelkov, s čimer bi se pojavila tveganja za varnost podatkov in zasebnost.

Po zakonodaji DMA sodi Apple med vratarje spleta, zato zanj veljajo stroga pravila glede združljivosti s konkurenčnimi izdelki. Evropska komisija poudarja, da Apple lahko ponuja vse svoje izdelke v Evropi, a mora poskrbeti za skladnost s pravili, ki zagotavljajo varstvo konkurence.

Ali gre res za nepremostljive ovire ali pa Applov pritisk, lahko le špekuliramo. Na drugih trgih bodo omenjene storitve na voljo jeseni letos, a le na nekaterih Applovih napravah in le s podporo za...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Slo-Tech - Osemnajst držav je podpisalo neobvezujoč dogovor dogovor o varni umetni inteligenci, med katerimi so tudi ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Avstralija. Dogovor, ki so ga javnosti predstavili v nedeljo zvečer, je po besedah ZDA prvi mednarodni dogovor o ukrepih, ki bodo obvarovali uporabo umetne inteligence in varnost pred zlonamernimi akterji. Dogovor predvideva ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo umetna inteligenca varna že zaradi samega ustroja (secure by design).

Dvajset strani dolg dogovor predvideva, da bodo podjetja pri izdelavi in uporabi orodij umetne inteligence to počela na način, ki bo varoval uporabnike in javnost pred zlorabami. Gre sicer za neobvezujoče predloge, ki so splošna priporočila o nadzoru sistemov, zaščiti podatkov in preverjanju dobaviteljev. Kljub temu gre za pomemben dokument, ker predstavlja prvi korak pri zagotavljanju varnosti in ker so se podenj podpisale številne države, je dejala Jen Easterly iz ameriške agencije za kibernetsko varnost in...

Evropski parlament - Na današnjem plenarnem zasedanju je Evropski parlament potrdil osnutek zakona o umetni inteligenci (AI Act), za katerega je glasovalo 499 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Ko bo začel veljati, bo predstavljal najstrožjo regulacijo umetne inteligence na svetu, s čimer želijo obvladati tveganja, ki jih njena uporaba prinaša.

Zakon, ki so ga začeli pripravljati še pred razmahom današnjih popularnih modelov (ChatGPT, Midjourney), bo močno reguliral rabo umetne inteligence. Glede na tveganje jo razvršča v kategorije z neznatnim, omejenim, visokim in nesprejemljivim tveganjem. Za prvo skupino omejitev ni, za drugo so manjše, za tretjo pa zelo stroge. Umetna inteligenca z nesprejemljivim tveganjem, kamor denimo sodi avtomatično prepoznavanje ljudi, se ne bo smela uporabljati. Zakonodaja obravnava tudi uporabo avtorsko zaščitenih vsebin za trening modelov, ki je sicer dovoljena, a bo treba jasno navesti, kaj se je uporabilo. Strožja različica, ki je prepovedovala uporabo avtorsko...

Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...