Slo-Tech - V ZDA so v četrtek sprejeli zakon o stabilnih kriptožetonih (stablecoins), ki ga je ameriški predsednik danes tudi podpisal in razglasil. Zakon GENIUS (Guiding and Establishing National Innovation for U.S. Stablecoins) prvikrat regulira stabilne kriptožetone in postavlja regulatorni okvir za 250 milijard dolarjev velik trg, ki velja za manj tvegani del kriptotrga. Stabilni kriptožetoni so namreč vrednostno priklenjeni na trdne valute, kakršna je dolar.

Zakon je podprlo 308 predstavnikov z obeh polov političnega spektra. Sprva je kazalo, da ga bo manjša skupina republikancev blokirala, a so na koncu dosegli kompromis. S tem ko zakon regulira stabilne kriptožetone, bodo lahko z njimi v svojem imenu trgovale banke in druge finančne institucije. Prav tako bodo imele zvezne države možnost, da uredijo uporabo teh stabilnih žetonov za plačila. Banke in druge institucije dobivajo tudi možnost izdajati lastne stabilne kriptovalute, ki pa bodo morale biti utrjene na neki trdni valuti in...

Slo-Tech - Včeraj je nekdanji ameriški predsednik na spletni strani World Liberty Financial začel prodajati svoj kriptožeton, ki se imenuje WLFI. Začetek je bil vse prej kot spektakularen, saj je spletna stran večkrat klecnila, pogosto pa smo namesto vsebine videli zgolj napis, da potekajo vzdrževalna dela. Na prodaj je 20 milijard žetonov po oceni 0,015 dolarjev za žeton, a so jih prodali le manjši del.

Po podatkih spletne strani je prodanih zgolj 4,1 odstotka razpoložljivih žetonov, s čimer so zbrali okrog 12 milijonov dolarjev. Trump projekt z geslom The DeFiant Ones oglašuje že od avgusta. DeFi je okrajšava za decentralizirane finance, zasnovan pa je kot platforma za posojanje kriptovalut. Namenjen naj bi bil torej ljudem, ki nimajo dostopa do konvencionalnega bančništva, a po drugi strani je WLFI na voljo le kvalificiranim vlagateljem, ki imajo vsaj milijon dolarjev ali 200.000 dolarjev prihodkov letno. WLFI je torej hranilec vrednosti na platformi, njegovi imetniki pa naj bi imeli...

Slo-Tech - Medtem ko so obsodbe zaradi različnih poneverb in prevar s kriptovalutami v ZDA že stalnica, smo ta teden dočakali prvo obsodbo zaradi tržne manipulacije. Na sodišču v New Yorku so 28-letnega Avrahama Eisenberga obsodili zaradi manipulacij, s katerimi je nezakonito pridobil 110 milijonov dolarjev. Grozi mu do 30 let zaporne kazni, ki jo bodo izrekli 29. julija letos.

Gre za znameniti primer Mango Markets. Eisenberg je oktobra 2022 v manj kot pol ure s trgovanjem zvišal ceno terminskih pogodb za 1300 odstotkov in dvignil tečaj kriptožetona Mango (MNGO). Nato si je na kriptomenjalnici izposodil večje količine sredstev in zastavil svoje kriptožetone Mango, s čimer je dobil okrog 110 milijonov dolarjev. Tega ni nikoli vrnil, tečaj MNGO pa se je kasneje sesedel z vrha. Tožilstvo je dokazalo, da je Eisenberg umetno napihnil ceno MNGO, da je nato s prevaro pridobil večje količine sredstev. Ves čas je vedel, da denarja ne bo nikoli vrnil. Magno Markets je bil po tej akciji insolventen.

...

Slo-Tech - Ameriška Agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC) je včeraj vložila tožbo zoper Ripple Labs Inc. ter njuna izvršnega direktorja in predsednika, ker da sta prodala za 1,3 milijarde dolarjev vrednostnih papirjev brez kritja. SEC je vložitev tožbe napovedal v ponedeljek zvečer in jo naslednji dan resnično vložil. To je eden največjih sodnih primerov v povezavi s kriptovalutami.

Kriptovaluta ripple obstaja od leta 2012 in je s tržno kapitalizacijo 22 milijard dolarjev tretja največja kriptovaluta (za bitcoinom in ethrom). Tržna kapitalizacija podjetja je leta 2019, ko je bil zadnji krog vložkov investitorjev, znašala 10 milijard dolarjev. SEC podjetja in odgovorna vodilna obtožuje prodaje vrednostnih papirjev brez kritja. Od leta 2013 so prodali več kot 14,6 milijard žetonov XRP (ripple), ki so vredni dobre 1,3 milijarde dolarjev. Izvršni direktor Brad Garlinghouse je osebno prodal za 150 milijonov dolarjev kriptožetonov, predsednik Chris Larsen pa za 450 milijonov dolarjev.

...

Slo-Tech - Množično financiranje različnih projektov z izdajanjem kriptožetonov je s seboj prineslo opozorila, da bo znaten delež verjetno propadel, nekaj pa je bilo goljufivih od samega začetka. Podroben pogled lani izdanih kriptožetonov je pokazal, da je v letu dni propadla skoraj polovica.

Na Tokendata lahko preberemo, da sta bili lani evidentiranih 902 prodaji kriptožetonov (ICO). Od teh jih je 142 propadlo že v prvi fazi nabiranja denarja, dodatnih 276 pa ni preživelo niti enega leta. To pomeni, da je 46 odstotkov ICO-jev svojo pot klavrno zaključilo. Ti propadli kriptožetoni so lani zbrali 104 milijone dolarjev. Še 113 ICO-jev sicer tehnično še ni propadlo, so se pa ustanovitelji poskrili ali prenehali razvijati projekt, ker je izkupička premalo. To pomeni, da lahko na kakršenkoli pozitiven izplen vlagatelji računajo le pri kakšni tretjini...

Slo-Tech - Z naraščajočo priljubljenosti kriptovalut in javnih ponudb kriptožetonov (ICO) se čedalje pogosteje postavljajo vprašanja, kako je to pravno urejeno in kaj je na tem področju še treba regulirati. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je na primer ob ICO-ju ICONOMI-ja opozarjala, da področje v Sloveniji še ni regulirano in zato vlagatelji niso zaščiteni s strani ATVP-ja, je v petek zainteresirano javnost pozvala, naj izrazi svoje mnenje glede regulacije kriptožetonov. Rok se izteče 15. marca.

ICO. ATVP ugotavlja, da je ICO čedalje popularnejši instrument, s katerim so doslej zbrali že več kot 3,7 milijarde evrov sredstev. ICO je podoben javni ponudbi delnic (IPO), ni pa enak. Bistvene razlike so v naravi pravic, ki so pri ICO manjše, saj žeton ni...