Slo-Tech - Francoski SiPearl, ki že več let razvija zmogljive procesorje, je dokončal dizajn čipa Rhea1. Ker ga bo proizvajal tajvanski TSMC, so mu te dni poslali končni dizajn (tape-out). TSMC bo sedaj izdelal litografske maske in proizvedel testne serije procesorjev za testiranje, ki bodo nared v začetku leta 2026. Prve komercialne primerke pričakujemo še isto leto.

SiPearl je vodilni evropski proizvajalec procesorjev v Evropski procesorski iniciativi (EPI), s katero želi Evropa zmanjšati odvisnost od ameriških korporacij. Čipi Rhea1 bi sicer morali biti nared že leta 2021, a se je časovna venomer odmikala. Vmes so prilagajali tudi dizajn, ki sedaj obsega 80-jedrne procesorje tipa Neoverse V1, 64 GB pomnilnika HBM2e in 512 GB pomnilnika DDR5 na procesor. Čip bo izdelal v TSMC-jevem procesu N6. To je že zastarela litografija, torej bomo že ob izidu dobili nekonkurenčen procesor. Tako litografija kot arhitektura Neoverse V1 namreč segata v leto 2020.

Prva, morda pa tudi edina stranka, bo...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, tajvanski TSMC, bo vzpostavil evropski razvojni center EUDC (European Union Design Center), v katerem bo potekalo načrtovanje oziroma dizajn novih čipov, ki jih bo potem TSMC bodisi proizvedel v svojih tovarnah bodisi v ESMC-ju v Dresdnu. Slednji je skupna tovarna TMSC-ja in evropskih partnerjev Bosch, Infineon in NXP.

TSMC želi z EUDC okrepiti sodelovanje z evropskimi strankami. EUDC bo začel delovati v tretjem letošnjem četrtletju, medtem ko bo ESMC proizvodnjo zagnal konec leta 2027. Proizvajal bo v litografijah od 12 do 28 nanometrov, torej ne najzmogljivejših čipov za procesorje, temveč čipe za širšo uporabo, denimo v avtomobilih. Poleg teh čipov bodo razvijali še ustrezne trajne pomnilnike, kot sta uporovni (RRAM) in magnetouporovni (MRAM) RAM. Medtem na Tajvanu teče proizvodnje po procesu N2 (dva nanometra).

Podoben razvojni center v Münchnu pa že ima Apple, ki ga ni postavil sam, temveč odkupil od Intela leta 2019. Ostro oko je že...

Slo-Tech - V prvem evropskem superračunalniku, ki bo zmogel več kot en eksaflops v dvojni natančnosti (FP64), bodo domovali evropski procesorji. Novi superračunalnik z imenom Jupiter bodo prihodnje leto postavili v nemškem centru v Jülichu, poganjali pa ga bodo procesorji podjetja SiPearl. Prva generacija njihovih procesorjev Rhea-1 je bila nared že leta 2021.

Konec leta 2020 so najavili, da bo šlo za 72-jedrne procesorje na arhitekturi ARM tipa Neoverse V1, ki imajo integrirano vektorsko enoto (Scalable Vector Extensions), ki je primerljiva z ukazi AVX-2 iz sveta x86. Vsak CPU ima štiri pomnilniške čipe HBM2e. Do danes je izšla še druga (V2) generacija, tretja (V3) pa je že na poti.

Ni še sicer znano, koliko proceosrjev Rhea-1 bo imel Jupiter. Ti bodo v osnovnih procesorskih modulih, ki jim bodo družbo delali pospeševalni moduli z Nvidiinimi čipi. Sistem bosta zgradili francoski Eviden (hčerinsko podjetja Atosa) in nemški ParTec. Strojna oprema bo stala 273 milijonov evrov, celotni projekt...

ARM - V Armu so v razmeroma površinski najavi zaokrožili drugo generacijo platform za oblačno računalništvo Neoverse, in sicer z arhitekturama V2 ter E2.

Pred slabimi štirimi leti so pri Armu odšli zmešat štrene Intelu in AMDju še na strežniškem oziroma superračunalniškem področju in lansirali platformo Neoverse z namenskimi arhitekturami za obdelavo velikih količin podatkov ter strojno učenje. Sestavljajo jo tri veje: V je usmerjena v surovo zmogljivost; N v učinkovitost na vat ter prilagodljivost; linija E pa vsebuje manjše procesorje za naprave na robu (edge computing). Na opisani osnovi smo že videli več uspešnih rešitev, kot sta Amazonova družina procesorjev Graviton in pa Ampere Altra, kmalu pa utegnemo dobiti tudi zmogljive izdelke iz Nvidie. Arhitektura N ostali dve malo prehiteva, zato smo predstavitev N2 videli že lansko pomlad, sedaj pa so v podjetju predstavili še drugo generacijo arhitektur V in E.

Poglavitna novost je prehod na ukazni zbir Armv9 in s tem povezane...

Intel - Modri procesorski velikan je na dogodku Intel Accelerated prvič nekaj nadrobneje predstavil dejanske proizvodne tehnologije, s katerimi se želi v roku petih let otresti trenutnega zaostanka za konkurenco in vnovič zavladati tako področju proizvodnje računalniških čipov kot tudi trgu samih procesorjev.

Da je Intel konec preteklega desetletja padel v tehnološko luknjo, je že precej obrabljeno dejstvo. Preskok s 14-nanometrskega na 10-nanometrski proizvodni proces se je prav spektakularno ponesrečil, posledice pa bo podjetje čutilo še nekaj časa, saj sta na področju proizvodnje TSMC in Samsung pridobila konkretno, nekajletno prednost, medtem ko pri samih čipih AMD tudi veselo utripa z vzvratnimi lučmi. Poglaviten problem je torej v optimizaciji razvoja proizvodnje in da bi se modri tabor vrnil na pota stare slave, je v preteklih mesecih potegnil nekaj konkretnih potez. S februarjem je na čelo podjetja stopil veteran Pat Gelsinger, ki je v vrnitev prepričal še nekaj preteklih...

Slo-Tech - Samsung je uspešno izpopolnil postopek za proizvodnjo čipov v 5-nm litografiji, ki uporablja ekstremno ultravijolično (EUV) tehnologijo. Trenutno je 7 nm najmanjši komercialno izvedljiv postopek, s katerim se proizvajajo na primer procesorji za Galaxy S10, nadaljnje pomanjševanje litografije pa je povezano z velikimi težavami. V nanometrskem merilu se namreč približujemo atomskemu merilu, prav tako pa je običajna svetloba predolgih valovnih dolžin, da bi bilo mogoče z njo jedkati vezja. Slednji problem rešuje EUV. Običajna ultravijolična litografija namreč uporablja valovne dolžine okrog 200 nm, medtem ko potrebujemo za EUV svetlobo pri 13,5 nm.

Novi čipi, ki jih bo proizvajal Samsung, bodo 25 odstotkov manjši in 20 odstotkov...