Slo-Tech - Zanimanje tujih študentov za vpis na ameriške univerze strmo pada, ugotavlja The Economist. Analiza spletnega obiska kaže, da je obiskano njihovih strani o študijskih programih dosegla najnižjo točko po epidemiji covida, ko potovanja po svetu niso bila možna. Trenutno zanimanje je enako najhujšim mesecem v letu 2020, trend pa je še naprej negativen.

Na spletni strani Studyportals so analizirali, kolikšen delež obiskovalcev prihaja izven ZDA. Delež se je približal šestim odstotkom, medtem ko je bil najvišji v letih 2023 in 2024, ko je tudi presegel deset odstotkov. Od januarja letos do konca aprila se je tuji obisk razpolovil. Analize kažejo, da se je po drugi strani obisk najbolj povečal na straneh britanskih univerz, ki se jim obeta naval tujih študentov.

To predstavlja zelo otipljive finančne posledice. V akademskem letu 2023/24 so tuji študentje v ameriško ekonomijo prispevali 43,8 milijarde dolarjev, kar ni zanemarljiv znesek. Večinoma so se vpisovali na univerze v državah,...

Slo-Tech - Ameriška administracija je Harvardu preklicala certifikat Student and Exchange Visitor Program, ki univerzi omogoča vpisovaje tujih študentov. Na univerzi, ki ima vpisanih več kot 6700 tujih študentov na različnih stopnjah študijah, so odločitev označili kot protizakonito in sprožili sodni spor. A če sodišče ne bo izdalo začasne odredbe ali odpravilo odločitve, ne morejo več vpisovati tujih študentov, obstoječi študentje pa se morajo prešolati, če želijo legalno ostati v ZDA.

Odločitev, ki jo je Oddelek za domovinsko varnost (DHS) sprejel v četrtek, daje Harvardu 72 ur časa za izvedbo. Pod pismo je podpisana vodja DHS Kristi Noem. V njem Harvardu očitajo nespoštovanje zakonodaje, podpihovanje terorizma, antisemitizem in sodelovanje s kitajsko komunistično partijo. Trdijo, da je kampus na Harvardu sovražno okolje za Jude, da promovira Hamas in uvaja rasistično politiko DEI (različnost, enakost, vključenost). Zaradi tega so preklicali certifikat, torej Harvard v prihodnjem letu ne...

Slo-Tech - Ameriška zvezna vlada je zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev v obliki raziskovalnih projektov in dodatnih 60 milijonov dolarjev institucionalnega financiranja, do katerih je upravičena Univerza Harvard. Ministrstvo za izobraževanje se je za enostransko zamrznitev financiranja odločilo, ker naj bi Harvard kršil zakonodajo in ker naj bi na kampusu dopuščal antisemitizem. Univerzi so navrgli kup očitkov in naložili vrsto zahtev, med drugim spremembe upravljanja in vodenja, spremembe v sprejemu študentov in zaposlovanju, uvesti zunanji nadzor nad določenimi študijskimi programi, ukiniti programe za DEI (raznolikost, enakost, vključenost). S Harvarda so se odzvali z odločno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati in pristali na diktat, kaj smejo raziskovati in kako bodo delovali. Poudarili so, da so v minulem letu izvedli več reform in uveljavili spremembe, ki zagotavljajo vključujoče in prijazno okolje za vse študente, da spoštujejo vso zakonodajo in da so sprejeli številne...

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA....

Slo-Tech - Odločitev ameriške imigracijske policije (ICE), da izženejo vse tuje študente, ki so jim univerze zaradi epidemija covida-19 predavanja prestavila na splet, je doživela preobrat. Potem ko sta MIT in Harvard vložila tožbo zoper državo, so v poravnavi dosegli umik spornega določila. Na okrožnem sodišču v Massachusettsu je v poravnavi vlada umaknila sporno politiko, tako da bodo še naprej veljali stari pogoji od letošnje pomladi.

To pomeni, da bodo tuji študentje, ki v ZDA prebivajo na podlagi vizumov F-1 in M-1, smeli ostati v državi, četudi bodo njihove univerze - katerekoli so to, ne le Harvard in MIT, ki sta tožila - predavanja preselila na splet. Univerzi sta pred sodiščem zatrjevali, da bi z izgonom študentov nastala nepopravljiva škoda. Po drugi strani pa je država trdila, da so bila navodila iz marca le začasna in da so že tedaj povedali, da jih bodo sproti prilagajali situaciji. Univerzama je pritrdilo več kot 60 drugih visokošolskih ustanov, ki so poslala tako imenovana...

Slo-Tech - V začetku tedna je ameriškaimigracijska policija (ICE, Immigration and Customs Enforcement) presenetljivo objavila, da bodo tuje študente, katerih šole bodo zaradi epidemija covida-19 prešle na spletna predavanja, deportirali. Vsi študentje z vizam F-1 in M-1, ki so vpisani na univerze, ki so se zaradi varnosti odločile predavanja v celoti preseliti na internet, ne bodo mogli podaljšati vizumov ali vstopiti v ZDA. Kdor je že v ZDA, bo moral državo zapustiti kljub veljavnemu vizumu. Edini način, da ostanejo legalno v ZDA, je poslušanje kurzov, ki se izvajajo v živo. Edina izjema so imetniki vizumov F-1, ki študirajo angleščino, ter študentje F-1, ki so v šolah s hibridnim programom. Za M-1 popustov ni in bodo morali študentje čisto vseh predmete poslušati v živo, če bodo želeli ostali legalno v ZDA. V primeru, da se epidemiološka situacija poslabša in bodo šole sredi semestra prešle na spletni način, bodo morali njihovi študentje sredi semestra zapustiti ZDA.

Odločitev je dvignila...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...