»

Nemška znanost ima problem

Slo-Tech - Nemški akademski sistem ima veliko težavo. Še zdaleč ni edini s to težavo, je pa zaradi specifičnosti tamkajšnjih zakonodaje in družbe med hujšimi, dasiravno niso imune niti druge države. Na nemških univerzah in inštitutih je preveč ustrahovanja, maltretiranja in trpinčenja mlajših zaposlenih, ki si ga privoščijo starejši profesorji s stalnimi pogodbami. Šele v zadnjih letih se v javnosti pojavljajo pričevanja, ki imajo tudi prve pozitivne posledice.

Običajni raziskovalni laboratorij ima strogo hierarhično zgradbo. Na vrhu je profesor s stalno profesuro in pogodbo za nedoločen čas, ki je - zlasti ko s projekti prinaša veliko denarja - praktično nedotakljiv. Pod njim so mlajši vodje raziskovalnih skupin, ki so jim podrejeni mlajši docenti, podoktorski raziskovalci in doktorski študentje. Vse mlajše kategorije imajo v Nemčiji kratke pogodbe za določen čas, največ nekaj let, medtem ko imajo doktorski študentje običajno celo pogodbe za nepopolni delovni čas. Niso redkost niti 50-odstotne zaposlitve.

Asimetrija moči je izjemna, nekateri profesorji pa to močno izkoriščajo. Neprimerno vedenje sega od nerazumnih zahtev po produktivnosti do verbalnega in v skrajnih primerih tudi fizičnega trpinčenja. Kakršenkoli upor pomeni izgubo...

47 komentarjev

Odpustili lažnega preroka superprevodnosti

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je odpustila osramočenega raziskovalca superprevodnosti Ranga Diasa, ki je lažno trdil, da je odkril superprevodnost pri sobni temperaturi. Preiskava neodvisnega odbora fizikov je marca pokazala, da je Dias zavajal in lagal, ponarejal znanstvene izsledke in namerno razširjal neresnice. Kasneje je Dias tožil univerzo, ki je bila napovedala, da mu ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi, in mu je bila odvzela mentorstvo študentov. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo kot nedopustno .

Dias ni imel pogodbe za nedoločen čas, ki jo dobijo izredni profesorji (tenure), zato je bila za prenehanje sodelovanja zadostna odločitev upravnega odbora. Rektorica univerze je bila predlagala prekinitev sodelovanja, upravni odbor pa je to mnenje potrdil. Ključni razlog je bila znanstvena nepoštenost, ki je Dias sicer ni nikoli priznal, a jo je potrdila neodvisna preiskava. Za odpustitev je glasoval tudi habilitacijski odbor.

Članke o superprevodnosti, ki jih je objavil Dias s...

20 komentarjev

V Kanadi bodo občutno zvišali plače znanstvenikov na začetku kariere

Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

39 komentarjev

Vse je znano: Dias o superprevodnosti zavajal in lagal

Nature - Javno je postalo poročilo univerze v Rochestru o prestopkih nesojenega kralja superprevodnosti Range Diasa, ki je minula leta žel pozornost javnosti z objavami znanstvenih člankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi umaknjeni. Sprva je kazalo, da bo poročilo ostalo zakopano v arhivih, a ker predstavlja enega izmed dokazov v sodnem postopku, ki ga je Dias sprožil proti univerzi, je sedaj javno. Vseh 124 strani je vrednih branja, povzetek pa kaže na presenetljivo raven goljufanja, ki si jo je privoščil Dias.

Preiskava je trajala 10 mesecev, izvedli pa so jo Marius Millot in Peter Celliers iz Lawrence Livermore National Laboratoryja in Marcus D. Knudson iz Sandia National Laboratories. Čeprav preiskovalci niso strokovnjaki za ožje področje superprevodnosti, dva pa sta celo letos objavila en članek z Diasom, je poročilo izjemno podrobno, natančno, obsežno in kakovostno. Raziskovalna srenja je poročilo sprejela z olajšanjem, saj je odkrito opisalo...

12 komentarjev

Doktorski študenti v tujini že plačani manj od življenjskih stroškov

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

54 komentarjev

Univerzi prisojena milijardna odškodnina zaradi kršitve patentov

vir: BBC
BBC - Ko pišemo o patentnih tožbah, je običajno ena izmed strank bodisi Microsoft, Google, Samsung, Apple ali kateri izmed drugih velikanov bodisi kakšen patentni trol, ki ničesar ne proizvaja, temveč zgolj izsiljuje z nakupljenimi patenti. Če pa omenimo še milijardne odškodnine, se nam v misli hitro prikrade Evropska komisija. To pot bi se zmotili. Ameriško sodišče je milijardno odškodnino prisodilo univerzi.

Marvell Technology je uveljavljen, a v širši javnosti ne preveč znan proizvajalec elektronike. Proizvajajo zlasti specialne procesorje, krmilnike in omrežno opremo. Sodišče v ZDA je v postopku Carnegie Mellon University (to je univerza, kjer je študiral tudi Jernej Barbič, ki si ravno te dni dopisuje z Romanom Jeralo) zoper Marvell razsodilo, da...

25 komentarjev