Slo-Tech - V prihodnjih dneh bo na Zemljo nenadzorovano padla 53 let stara sonda, ki so jo Sovjeti skušali poslati na Venero. Kosmos 482 je marca 1972 resda poletel iz Bajkonurja v Kazahstanu, a zaradi okvare motorja ni uspel zapustiti orbite okoli Zemlje. Ostal je v zelo eliptični orbiti, ki je počasi propadala. Meritve kažejo, da bo nazaj na površje treščil v drugem tednu maja. Perigej se zelo počasi zmanjšuje, približno 1 kilometer na dan, in je že padel pod 200 kilometrov.

Kosmos 482 je po izstrelitvi razpadel na štiri kose, izmed katerih sta dva nekaj dni po izstrelitvi čofnila v Pacifik blizu Nove Zelandije. Druga dva kosa sta obtičala v zelo eliptični orbiti (210 x 9800 kilometrov). Del, ki bo padel na zemljo, tehta več kot pol tone in meri dober meter, kam bo padel, pa je odvisno od točnega trenutka vstopa v atmosfero, ki ga še ni možno napovedati. Tveganje za škodo je sicer nizko, ocenjuje NASA.

Možno je, da bo vsaj del preživel pot skozi atmosfero, saj je bil prilagojen za vstop v...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

Slo-Tech - Težko pričakovana krstna izstrelitev težkonosilne rakete Falcon Heavy je v popolnosti uspela. Po začetni negotovosti, ko so morali zaradi bočnega vetra vzlet prestaviti za dobri dve uri, je ob 21.45 s ploščadi v Cape Canaveralu na Floridi poletela raketa Falcon Heavy. Gre za novo raketo z največjo nosilnostjo, v kateri so združili tri obstoječe rakete Falcon 9. Zgodovinski rekord pa ima seveda Saturn V. Vzlet so v živo prenašali po internetu, kjer si ga je ogledalo več sto tisoč ljudi.

SpaceX sicer vedno poskrbi za veliko publicitete, a to pot so bili upravičeno bahavi. Falcon Heavy lahko v nizko orbito prepelje 64 ton tovora, v geostacionarno orbito pa osem ton. Že od začetka razvoja imajo inženirji v mislih tudi...

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...

Slo-Tech - Vesoljska sonda Juno, ki je na poti že skoraj pet let, bo navsezgodaj zjutraj prispela na cilj. Ob 5.18 uri po slovenskem času bo pričela približno pol ure dolg zadnji stadij utirjenja v Jupitrovo orbito, kjer bo slabi dve leti opravljala znanstvene raziskave. Jutrišnji manever predstavlja najnevarnejši del misije, saj je pri aktivaciji potisnikov za 35 minut največ možnosti, da gre kaj narobe.

Juno so z izstrelišča na Floridi na pot poslali 5. avgusta 2011. Čeprav se razdalja med Zemljo in Jupitrom giblje med 4,2 in 6,4 astronomskimi enotami, je moral Juno prepotovati kar 18,7 astronomskih enot, da je do Jupitra prispel v ugodni konfiguraciji in s primerno hitrostjo. Vesoljska dinamika je zanimiva veda, v kateri zemeljska...

Slo-Tech - Komet Čurjumov-Gerasimenko, na katerem je lani pristal modul Philae, v orbito okrog njega pa se je utirilo plovilo Rosetta, je včeraj dosegel prisončje (perihelij), kakor imenujemo točko v njegovi orbiti, ki je najbližja Soncu. Ob približanju Soncu se kometi prebudijo, saj začne led intenzivno izparevati, visoka temperatura pa lahko tudi neposredno poškoduje sonde. Za zdaj kaže, da sta Rosetta in Philae uspešno preživeli perihelij. Čurjumov-Gerasimenko sedaj leti proč od sonca v svoji eliptični orbiti. Perihelij je bil na razdalji 1,2 astronomske enote (1 astronomska enota je povprečna oddaljenost Zemlje od sonca, torej 150 milijonov kilometrov), afelij pa na razdalji 5,7 astronomske enote, kamor bo komet prispel čez tri leta. Obhodni čas znaša 6 let in 5 mesecev.

Ker komet nima atmosfere, se zamrznjeni led hitro spreminja v paro že pri sorazmerno...