Slo-Tech - Kalifornijsko okrožno sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero ameriški vladi in agencijam prepoveduje zniževanje financiranja UCLA in drugih univerz v kalifornijskem sistemu (University of California), s čimer so želeli vplivati na delovanje univerze. Sodnica Rita Lin je ob odredbi pripravila tudi daljšo razlago, v kateri je razgalila zlorabo moči za doseganje nezakonitih ciljev. Ravnanje oblasti je označila za premišljeno in namerno kampanjo, s kateri si želijo podrediti univerze. Ocenila je, da gre za podoben scenarij, ki se je odvil tudi na drugih univerzah.

Sodnica je odredila, da zvezna oblast ne sme prekiniti ali kako drugače zmanjševati financiranja. Poudarila je, da je boj proti antisemitizmu pomemben in plemenit cilj, a da pod njegovo pretvezo oblasti napadajo univerze. Scenarij je vedno podoben: univerzo neutemljeno obtožijo antisemitizma, ji odtegnejo financiranje in za njegovo ponovno vzpostavitev terjajo spremembo upravljanja in poučevanja. To predstavlja kršitev...

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo iniciativo Choose Europe for Science, ki je namenjena vrhunskim raziskovalcem iz tretjih držav, ki bi se želeli ustaliti v Evropi. Ni skrivnost, da je povod za vzpostavitev novega mehanizma skrčenje financiranja znanosti v ZDA, ki je prisililo številne raziskovalce v iskanje novih priložnosti. Novi program ima na voljo 500 milijonov evrov v letih 2025-2027, kar ni zelo visoka številka. Lanski razpis ERC Starting Grant je na primer meril 600 milijonov evrov. A poleg 500 milijonov evrov iniciativa postavlja tudi cilj, da države članice vlaganje v raziskave in razvoj povečajo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je znanost ključ do prihodnosti Evrope, saj se brez nje ne moremo soočati z globalnimi izzivi na vseh področjih, od zdravstva do tehnologije, od podnebja do oceanov.

Novi mehanizem bo vzpostavil tako imenovane superprojekte, ki bodo trajali sedem let in bodo nudili...

Slo-Tech - V reviji Nature so analizirali zaposlitvene oglase ter njihove oglede in prijave nanje na svoji strani. Ugotovili so, da se kažejo prvi znaki množičnih prekinitev financiranja znanosti v ZDA. Povečalo se je tako število prijav ameriških raziskovalcev na tuje inštitucije, zlasti kanadske in evropske, kakor tudi število ogledov tovrstni oglasov. Po drugi strani se zmanjšuje zanimanje tujcev za delo v ZDA.

V ZDA nova administracija reže že odobrene projekte za financiranje prek organizacije NIH, poleg tega pa z zamrznitvijo ali celo ukinitvijo zveznega financiranja grozi tudi posameznim univerzam. Medtem ko se Harvard ni uklonil, je na primer Columbia popustila. Od zaostritve retorike in dejanj marca letos se je število ogledov oglasov za delo v tujini povečalo za 68 odstotkov, ugotavljajo v Nature. Število oddanih prijav na deovna mesta v tujini pa se je povečalo za tretjino. Tako velikih sprememb v tako kratkem času niso vajeni. Nature ni objavila absolutnih številk, ker je to...

Slo-Tech - Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je eden izmed razlogov za povečanje neenakosti tudi naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za iskanje partnerjev. Leta 1998 se je v ZDA manj kot dva odstotka parov spoznalo prek interneta, leta 2008 je bilo takšnih že 20 odstotkov, leta 2017 pa je delež presegel 50 odstotkov. Danes je to že glavni način spoznavanja partnerjev in s tem bodočih zakoncev.

Približno polovico povečanja neenakosti, merjene z Ginijevim koeficientom, so v nedavni raziskavi pripisali porokam, ki čedalje pogosteje potekajo med partnerjema podobnega socioekonomskega ozadja in seveda prihodkov. V obdobju 2008-2021 večjih razlik niso opazili, v daljšem obdobju 1960-2020 pač. Najpomembnejša dejavnika sta postala izobrazba (35 odstotkov) in sposobnosti (30 odstotkov), le manjši delež pa odpade na starost (15 odstotkov) in trenutne prihodke (15 odstotkov). A tudi najpomembnejša dejavnika sta močno korelirana s položajem v družbi in gmotnim stanjem. Čedalje manj...

Nature - Ameriški raziskovalci so odkrili način, kako usmerjeno spreminjati genom mitohondrijev, česar doslej še nismo znali. Odkritje je pomembna prelomnica v genskem inženiringu in odpira vrata tako za globlje raziskave mitohondrijev kot tudi zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo defektni primerki.

Mitohondriji so bržkone najbolj poznani organeli v celici. Proizvajajo energijo, ki poganja naša telesa, zanimivi pa so tudi zato, ker imajo lasten genom, ki se dedno prenaša z jajčeci, torej po materini strani. Slednje hkrati pomeni možnost družinskega prenašanja genskih defektov in medicina pozna prek 150 s tem povezanih sindromov, ki na primer v Združenih državah letno prizadenejo nekaj tisoč otrok. Trenutno se s to težavo soočamo s pomočjo donorskih jajčnih celic pri in-vitro fertilizaciji, kar v efektu pomeni, da napravimo otroka treh staršev. Nekaj let znamo pokvarjene mitohondrije tudi tarčno uničevati, in sicer s pomočjo genske metode TALEN. Natančnih, usmerjenih sprememb v teh...

Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je Kitajska prijavila več mednarodnih patentov kot ZDA, ki so si ta naziv lastile vse od začetka, torej dobra štiri desetletja. Svetovna organizacija intelektualno lastnino (WIPO) je v izjavi za javnost nanizala številne zanimive statistike.

V letu 2019 je Kitajska prek sistema PCT (Patent Cooperation Treaty) vložila 58.990 patentnih prijav, medtem ko so jih ZDA 57.840. Število patentnih prijav prek PCT se je v primerjavi z letom pred tem povečalo za 5,2 odstotka, medtem ko se je število prijav za zaščito blagovne znamke (Madrid System) povečalo za 5,7 odstotka. Skupno je bilo lani prijavljenih 265.800 patentov, 64.400 blagovnih znamk in 21.807 modelov. V nekoliko daljši perspektivi to predstavlja 70-odstotno rast števila v patenta v zadnjih 10 letih.

Za Kitajsko in ZDA ležijo Japonska (52.660 patentov), Nemčija (19.353), Južna Koreja (19.085), Francija (7.934) in Velika Britanija (5.786). Največje rasti pa so beležile Turčija (+46 odstotkov),...

Forbes - Ameriški raziskovalci so v doslej najpodrobnejši študiji gibanja energetske porabe podatkovnih centrov prišli do sklepa, da je v preteklem desetletju kljub skokovitemu povečanju obdelave podatkov poraba elektrike zavoljo izboljšanja izkoristka v resnici zrasla le neznatno.

Zaradi hitro rastočega povpraševanja po pretočnem videu in nasploh obdelavi podatkov v oblaku lahko zadnja leta poslušamo opozorila, da bodo podatkovni centri kmalu nezanemarljivo prispevali k izpustom toplogrednih plinov in do konca tega desetletja potrošili prek štiri odstotke svetovne elektrike. Pri francoski organizaciji The Shift Project so lani celo zatrdili, da gledanje spletne pornografije povzroči toliko izpustov ogljikovega dioksida kot Belgija. Toda več novih raziskav zdaj umirja konje in opozarja, da naj bi pretekle študije dale prevelik poudarek rasti bremena, premajhnega pa hkratnim izboljšavam izkoristka pri električni porabi strojne opreme in hlajenja.

Podjetja, ki upravljajo s podatkovnimi...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....