Space News - Prva izstrelitev rakete Spectrum, nemškega podjetja Isar Aerospace, se je po okoli pol minute končala s padcem in eksplozijo.

Evropska raketna industrija si pospešeno prizadeva dohiteti SpaceX, ki je s svojo fleksibilnostjo in prebojno raketo Falcon 9 napravil revolucijo v pošiljanju tovora v Zemljino krožnico. Poglavitno vlogo pri tem bodo igrali zasebniki, v katere države in Evropska vesoljska agencija (ESA) vlagajo vse več denarja - ravno pred dnevi je ESA objavila pristopno vabilo v programu European Launcher Challenge (ELC), to je natečaju, ki bo zmagovalcu zagotovil sodelovanje z agencijo, oziroma pravico do pošiljanja njenih satelitov v vesolje. Za enega od kandidatov z največ možnosti za zmago velja bavarsko podjetje Isar Aerospace, ki je danes popoldne izvedlo prvi poskus izstrelitve svoje rakete Spectrum.

Spectrum je 28 metrov visoka dvostopenjska raketa z nosilnostjo ene tone v nizko Zemljino orbito. Poganja jo deset motorjev Aquila, na tekoči kisik in propan, ki so...

ESA - V torek je prvič poletela raketa Ariane 6, ki bo odslej predstavljala jedro evropskih zmogljivosti za pošiljanje tovora v vesolje. Čeprav je izstrelitev potekala brez težav, pa se odprava ni zaključila povsem po načrtih, saj je med dodatnimi eksperimenti odpovedal pogon druge stopnje.

Ni skrivnost, da se je evropska raketna industrija v zadnjem desetletju znašla v neprijetnem tehnološkem zaostanku, za katerega je pretežno kriva povsem sama. Vzrok prvenstveno leži v tekmecu SpaceXu, oziroma tamkajšnji raketi Falcon 9, ki je z nižanjem cene poletov v vesolje praktično uničila nekdanji primat družbe Arianespace, ki je z raketami Ariane svojčas obvladovala področje komercialnih vesoljskih poletov. Evropejci imajo v bistvu podoben problem kot NASA z raketo SLS: ne zmorejo najti odgovora na SpaceXovo gibkost, saj cilj Ese in konglomerata Arianegroup ni zgolj surova tržna učinkovitost, temveč so motivi tudi politični, predvsem omogočanje evropskih zmogljivosti za polete v vesolje in...

Slo-Tech - V preteklem tednu smo videli dve zanimivi izstrelitvi azijskih vesoljskih raket. Kitajsko podjetje LandSpace je prehitelo svetovno konkurenco in kot prvo uspelo v Zemljino krožnico poslati raketo, ki jo poganja metan. Indijci pa so uspešno pričeli z odpravo Chandrayaan-3, s katero želijo popraviti rezultat predhodne, ki se je leta 2019 ob pristajanju raztreščila.

Metan ta hip velja za gorivo, ki naj bi v prihodnjem desetletju v pretežni meri zamenjalo obstoječe rešitve s kerozinom, tekočim vodikom in hidrazinom. Slednji je zelo strupen in ga redno uporablja le še Kitajska; tekoči vodik zahteva pozorno hrambo, večni delovni konj kerozin pa v motorjih odlaga veliko saj, kar podaljša in podraži pripravo med dvema vzletoma večkrat uporabnih potisnih stopenj. Motorje na metan zato razvija marsikateri igralec v tej industriji; SpaceX na Raptorjih gradi Starship, Blue Origin pa razvija BE-4 tako za lastne New Glenne kakor ULAjevo raketo Vulcan (pri čemer hudo zamuja, eden od motorjev pa...

Relativity Space - Firma Relativity Space je izvedla prvo izstrelitev rakete Terran 1, ki je pretežno napravljena s 3D tiskanjem. Poskus pa je bil le delno uspešen, saj zaradi napake na drugi stopnji ta ni dosegla orbite.

V četrtek zgodaj zjutraj, ob 4:25 po našem času, se je iz baze Space Force Station na Cape Canaveralu dvignila prva raketa Terran 1, mladega kalifornijskega podjetja Relativity Space. Ta raketa je posebna zato, ker je v veliki meri - v približno 85 odstotkih - napravljena s 3D tiskanjem. To velja tako za samo ohišje in rezervoarje, kakor tudi motorje Aeon 1, ki imajo spričo tega precej manj sestavnih delov kot tisti, ki so zgrajeni po klasičnih pristopih, kar bistveno zniža stroške. Za nameček motorji Aeon 1 namesto običajnega kerozina goltajo metan, ki ima višji izkoristek in je čistejši, zato pušča manj saj v motorjih, ki jih posledično lahko hitreje pripravijo za ponovne lete. Zato se metan označuje kot gorivo prihodnosti za večkrat uporabne rakete. Uporabljata ga tudi Starship...

Spaceflight Now - Včeraj so navdušenci nad vesoljsko tehnologijo lahko spremljali kar dva pomembna dogodka. Podjetju Virgin Orbit je v drugo vendarle uspelo poslati raketo LauncherOne v vesolje in tja za nameček vtiriti deset majhnih satelitov. Manj uspešni so bili pri Nasi, kjer se je pomemben statični test motorjev prve stopnje megarakete SLS izjalovil, saj so ga morali po dobri minuti prekiniti zaradi okvare na enem od motorjev, kar utegne bistveno zavreti ameriško vrnitev na Luno.

Virgin Orbit je firma, ki so jo pri rdečem koncernu Richarda Bransona pred štirimi leti oddvojili od Virgin Galactica, da bi se lažje posvetili komercialnemu pošiljanju manjših tovorov v Zemljino krožnico. Medtem ko bolj razvpitemu Galacticu kar ne uspe zaštartati pošiljanja turistov do (približno) Karmanove meje, saj se jim je zadnji test iz lanskega decembra sfižil, pa so v Orbitu bližje izpolnitvi svojega poslanstva. Tudi oni so sicer imeli lanskega maja neljub pripetljaj, ko jim je pri prvi izstrelitvi rakete...

ESA - Prva polovica decembra je bila za razvojne ambicije Evropske vesoljske agencije nadvse živahna. Dorečene so bile podrobnosti razvoja mini raketoplana Space Rider in demonstratorja tehnologij večkratne uporabnosti raket Themis; kakor tudi financiranje izstrelišča v Kourouju in še kaj.

Ariane 6 in Vega-C nista edina nova stroja, na katera v tem desetletju stavi Evropska vesoljska agencija. Leta 2015 je bil na raketi Vega uspešno izstreljen demonstrator tehnologije raketnih čolničev Intermediate eXperimental Vehicle (IXV). Na podlagi tega 5-metrskega plovila sedaj nastaja konkretni prototip čolniča brez posadke, Space Rider. Robotsko plovilo velikosti "dveh polkombijev" bo podobno ameriškemu X-37B in bo imelo tovorni prostor velikosti 1200 litrov ter nosilnosti 800 kilogramov, namenjeno pa bo nekajmesečnim odpravam v Zemljino krožnico. Pri manevriranju naj bi mu na velikem delu poti pomagal servisni modul, zasnovan na Vegini usmerni stopnji za satelite AVUM. ESA in proizvajalca...