Slo-Tech - Pred štirimi dnevi predstavljeni Microsoftov kvantni čip, ki naj bi vseboval delce Majorana, med fiziki buri duhove. Z novimi delci naj bi ustvarili topološke kubite za shranjevanje kvantnih informacij, ki je bolj odporno na motnje iz okolice, s tem pa lažje razširiti do večjih kapacitet. Čeprav je Microsoft nekaj vmesnih rezultatov objavil v Nature, dokaza za obstoj topoloških kubitov niso.

Nekateri fiziki so zato sila skeptični do navedb. Tudi raziskovalci so namreč v članku zapisali, da poizkusi ne dokazujejo obstoja kvazidelcev Majorana v nanožicah. Pred štirimi leti je Microsoftova skupina iz Delfta že trdila, da so te kvazidelce ustvarili, a so na koncu navedbe umaknili. Problem je težak in niti ni nujno rešljiv s trenutno tehnologijo. Poizkusov je bilo več, a so bili vsi neuspešni, članki pa umaknjeni.

Drugi fiziki predvsem poudarjajo, da je Microsoft razkril premalo informacij, da bi lahko trditve potrdili. Iz Microsofta sicer pravijo, da bodo vse razkrili ob svojem času,...

Slo-Tech - Microsoft je po 17 letih razvoja predstavil procesor Majorana 1, ki je po trditvah proizvajalca prvi kvantni procesor na novi arhitekturi. O dosežku so pisali tudi Nature.

Osnovni gradnik kvantnih procesorjev so kubiti, ki pa jih Microsoft ni udejanjil z elektroni, temveč z delci Majorana. Sam pravi, da so ustvarili novi material, ki se imenuje topoprevodnik. Material je izdelan iz indijevega arzenida in aluminija. Trenutno ima čip osem kubitov, v prihodnosti pa si jih želijo milijon. Topološki superprevodnik oziroma topoprevodnik naj bi bila najenostavnejša pot do tja.

V dosežku so sodelovali tudi Google, IBM, IonQ in Rigetti Computing. Čip proizvaja kar Microsoft sam, njegove uporabe pa v Azuru za zdaj ne bodo ponudili. Sprva bodo čipe preigravali na univerzah.

Slo-Tech - Kot se je napovedovalo že več mesecev, so v reviji Nature umaknili znameniti Microsoftov članek iz leta 2018, v katerem so skupaj z raziskovalci z delftske univerze poročali o odkritju delcev, ki zavzamejo Majoranova stanja, kar bi izjemno približalo izdelavo na šum iz okolice odpornega kvantnega računalnika. A začnimo pri začetku.

Majoranovi delci so teoretični konstrukt, ki ga je leta 1937 napovedal italijanski fizik Ettore Majorana. Doslej še niso odkrili delcev, ki bi izpolnjevali potrebne lastnosti, da bi jih tako imenovali, bi pa morda nevtrini lahko bili primer. Pri izdelavi kvantnih računalnikov pa bi odkritje takih delcev ali pa vsaj stanj pomenila velikanski preboj, saj bi bila taka realizacija neobčutljiva na okoliški šum. Majoranova stanja je leta 2001 predpostavil ruski matematik Aleksej Kitajev, nastali pa bi kot kompleksne strukture več osnovnih delcev. Do leta 2018 jih eksperimentalno niso opazili, potem pa je presenetil Microsoft s tem odkritjem. Tudi zato, ker v...

IEEE Spectrum - Skupini avstralskih in nizozemskih raziskovalcev sta demonstrirali delovanje silicijevih spinskih kubitov nad temperaturo enega kelvina, kar bi teoretično omogočilo izvedbo kvantnih računalnikov brez dragega in zapletenega dilucijskega hlajenja. To pomembno utrjuje položaj tega pristopa v kvantnem računalništvu nasproti superprevodnim zankam in ujetim ionom.

Današnji prototipi kvantnih računalnikov imajo stereotipno podobo visečega grozdja zlatih žičk. Takšen videz napravam pravzaprav narekuje dilucijski hladilnik, s katerim je treba kubite, njihove osnovne računske elemente, ohladiti na temperature pod desetinko kelvina, se pravi pod -273 stopinj Celzija. Ker krmilna silicijeva elektronika ne mara takšnega hladu, mora biti nameščena izven jedra naprave in s kubiti povezana z natanko tistimi žičkami, ki polnijo fotografije. Ne le, da to občutno poveča kompleksnost in ceno strojev, temveč vsaka povezava pomeni tudi potencialno pot za vdor motenj, ki lahko pokvarijo izračune. Zato...

Slo-Tech - Kanadski proizvajalec kvantnih računalnikov D-Wave je pokazal platformo kvantnih računalnikov nove generacije, ki imajo 5000 kubitov in bodo nared do sredine leta 2020. Trenutni modeli imajo do 2000 kubitov, ki so topološko povezani tako, da ima vsak kubitov povezavo do šestih drugih kubitov (Chimera). V novi topologiji Pegasus bo vsak kubit povezan s 15 kubiti, kar bo omogočilo reševanje kompleksnejši in večjih problemov.

Ob tem je treba vsakokrat poudariti, da je D-Wavova tehnologija drugačna kakor IBM-ova ali Googla, zato njegovih 5000 kubitov ne moremo enostavno primerjati z ostalimi kvantnimi računalniki. D-Wave ima precej krajši čas koherence, kar pomeni, da je v sistemu več šuma, kubiti pa lahko v superpoziciji...

Nobelove nagrade - Švedska akademija znanost je sporočila, da letošnjo Nobelovo nagrado za dosežke na področju fizike prejmejo britanski fiziki David J. Thouless (polovico nagrade), Duncan Haldane in John M. Kosterlitz (vsak četrtino) za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških faz snovi. Ta Nobelova nagrada ima tudi bežen slovenski priokus, saj je v Londonu rojen Duncan Hadane po materi Slovenec.

Thouless, Haldane in Kosterlitz raziskujejo nenavadna stanja snovi, kamor sodijo na primer superprevodniki, superfluidne tekočine in tanki magnetni filmi. Agregatnih stanj, kakor jih po nemškem zgledu nekoliko neposrečeno imenujemo v slovenščini, je v osnovi pet: poleg plinastega, kapljevinastega in trdnega ne smemo pozabiti še na plazmo pri visokih temperaturah in Bose-Einsteinov...