Slo-Tech - Pred dobim tednom dni so se kitajski raziskovalci pohvalili, da so uspeli zlomiti šifriranje RSA, za kar so uporabili kvantni računalnik D-Wave Advantage kanadskega podjetja. O tem so objavili tudi znanstveni članek, kar je - bodimo pragmatični - že prvi znak, da odkritje verjetno v praksi ni najbolj uporabno. Če bi res popolnoma zlomili RSA ali pa se temu vsaj približali, bi se namreč zgodilo dvoje: najprej bi bili tiho, nato pa se internet nekega dne nepojasnjeno zlomil.

Da je vse skupaj napihnjeno, je sedaj znano brez kančka dvoma. Pravzaprav je bilo vsakomur, ki je podrobno prebral znanstveni članek, to očitno že od začetka. Raziskovalci s šanghajske univerze so uporabili kvantni računalnik za faktorizacijo 50-bitnega števila, ki se uporablja v 50-bitni implementaciji RSA. To je resda dosežek, a še daleč od prelomnega, predvsem pa ni katastrofičen. RSA se dandanes uporablja marsikod na internetu, a večinoma v 1024-bitni in 2048-bitni inačici. To nima kaj dosti skupnega z...

Slo-Tech - Apple je nadgradil svojo storitev za hipno komuniciranje iMessage, ki je že doslej podpirala šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (E2E encryption). Dodali so nov sloj šifriranja, ki je odporen na kvantne računalnike, ki bodo v prihodnosti morda sposobni razbiti današnje šifriranje. Gre za šifriranje PQ3 oziroma implementacijo algoritma Kyber, ki bo naloženo na obstoječi X3DH.

Rezultat se imenuje PQXDH. Za prebiranje tako šifriranih sporočil je treba zlomiti oba, kar ni enostavno. Medtem ko je X3DH v teoriji ranljiv na kvanten računalnike, ti danes še niso niti blizu sposobnostim, ki so potrebne za njegovo razbitje. Kdaj se bo to zgodilo - z 20 milijoni kubitov bi lahko 2048-bitni ključ RSA zlomili v nekaj urah - je nemogoče reči. Trenutni kvantni računalniki imajo nekaj sto kubitov, a so še daleč od rutinskih. A prihodnost nas bo nekoč dohitela.

Signal je bila prva širše poznana aplikacija, ki se je pripravila na kvantne računalnike, sedaj pa sledi še iMessage. Nekvantni...

Slo-Tech - Razvoj kvantnih računalnikov sicer ne pomeni, da bo takoj razbito vso današnje šifriranje, bodo pa ciljani napadi na danes varne algoritem mogoči. Panaceja so algoritmi, ki so na sposobnosti kvantnih računalnikov odporni (PQC), ki se pospešeno razvijajo. Google je ta teden predstavil implementacijo standarda FIDO2, ki je imun na napade s kvantnimi računalniki.

Standard FIDO2 je bil sprejet pred petimi leti in omogoča varno prijavo v spletne strani brez uporabe gesel. Trenutno je FIDO2 varna implementacija, za katero ni znanih ranljivosti, podpirajo pa jo že številne strani in storitve. Kriptografski ključi za prijavo so shranjeni v pametnih ključkih, telefoni in drugih napravah, s čimer odpade potreba po pomnjenju in vpisovanju gesel.

Današnji šifrirni algoritmi, denimo RSA, so preizkušeni in so prestali test časa. Novi algoritmi PQC tega testa še niso opravili in primeri, ko bomo v njih odkrili neverjetne luknje, se bodo verjetno še kdaj zgodili. Lani se je to zgodilo algoritmu...

Slo-Tech - Industrijska korporacija Honeywell se vključuje v tekmo za izgradnjo praktičnega kvantnega računalnika, pri čemer uporablja pristop, ki doslej ni bil na čelu napredka: ujete ione.

Kvantni računalniki so še vedno v zgodnji razvojni fazi, kjer še ni dodobra dorečena niti fizična implementacija njihovih osnovnih enot informacije - kubitov. IBM, Google, Rigetti in mnoga druga imena s tega področja za kubite uporabljajo tako imenovane transmone: superprevodne zanke, ki sicer omogočajo zelo hitro branje, pisanje in računanje, a hkrati zahtevajo delovanje pri zelo nizkih temperaturah okoli 0,015 kelvina in so občutljive na motnje, kakor hitro skušamo med seboj povezati večje število elementov, kar omejuje načine, na katere lahko z njimi oblikujemo logična vrata. Omenjeni velikani se tako trenutno ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem napak pri računanju, ki so glavna težava takšnega pristopa. Transmoni sestavljajo tudi napravo, s katero je Google lani bučno oznanil kvantno premoč - dosežek,...

Slo-Tech - Moderni šifrirni algoritmi se naslanjajo na dejstvo, da poznamo vrsto matematičnih problemov, ki so v eno smer enostavno izračunljivi, v obratno pa toliko težje, da jih v celotni dosedanji zgodovini vesolja ne bi bili mogli. Analogija je množenje dveh velikih praštevil, kar je z današnjo tehnologijo trivialen problem, medtem ko je faktorizacija psevdopraštevil bistveno težji problem. Ob primerni implementaciji so današnji šifrirni algoritmi inherentno varni, četudi bo računska moč napredovala. Razen če dobimo dejansko uporabne kvantne računalnike, ki bodo predvidoma sposobni zlomiti asimetrične algoritme, kot so DSA, Diffie Hellman ali RSA.

Kvantni računalniki niso več zgolj teoretične zamisli, temveč imamo...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...