Slo-Tech - Dmitry Grinberg je dokazal, da je Linux zares možno poganjati na praktično vsem. Sicer okleščeno distribucija Debiana je pognal na prvem komercialnem mikroprocesorju, na Intelovem 4004, ki ima 2300 tranzistorjev in frekvenco 740 kHz. Tak sistem seveda ni hiter, saj do ukazne vrstice potrebuje malo manj kot pet dni, a to ni bistveno. Grinberg je pokazal, da je to možno.

Ni pa enostavno. Intel 4004 je precej drugačen procesor od današnjih, saj ima le 4 bite, nima niti ukazov AND ali OR, in naslovi zgolj nekaj kilobajtov pomnilnika. Procesor je bil prvotno mišljen za kalkulatorje in šele nasledniki, denimo 8-bitna 8008 in 8080, so našli pot v osebne računalnike.

Ker je 4004 tako skromno opremljen, na njem Linux neposredno ne teče. Namesto tega je Grinberg namestil emulator procesorja MIPS R3000, ki na primer poganja DECstation 2100. Emulator je dodal še en sloj, ki je dodatno upočasnjeval sistem, a je po drugi strani sploh omogočil zagon. Poleg tega je moral rešiti še nekaj drugih izzivov, denimo odsotnost prekinitev (interruptions) in podobno. Z več triki in lastnim tiskanim vezjem je na koncu uspel pognati Linux na verjetno najbolj primitvnem procesorju doslej.

Slo-Tech - Točno pol stoletja je minilo od izida Intelovega mikroprocesorja 4004, ki velja za prvi komercialno dostopen mikroprocesor. Tekel je s taktom 750 kHz, deloval je s 4 biti in naslovil je lahko 4 kB prostora ter 640 B RAM. Mikroprocesor, ki je stal 60 dolarjev, je sestavljalo 2250 tranzistorjev, ki so s svetom komunicirali s 16 pini. Čeprav je bil za današnje razmere smešno počasen, gre za prelomen dogodek, saj je Intel pokazal, da so kompleksna integrirana vezja lahko miniaturizirana do kvadratnega centimetra ter cenovno dostopna.

Mikroprocesor so dizajnirali Federico Faggin, Ted Hoff in Stan Mazor, ko je podjetje Nippon Calculating Machine Corporation leta 1969 Intel povprašalo, če bi jim načrtali integrirana vezja za kalkulator Busicom 141-PF. Najprej so nameravali izdelati dvanajst čipov, a so se na koncu odločili za štiri, med katerimi je najbolj znamenit Intel 4004. Ta je bil približno tako zmogljiv kot prvi računalnik, ki je leta 1946 zasedal celo sobo.

Mikroprocesorji so...

Extremetech - Dmitry Grinberg je dokazal, da je z nekaj iznajdljivosti in znanja Linux mogoče namestiti na praktično vsak računalniški sistem. Navadno sicer beremo, da za poganjanje Linuxa potrebujemo 32-bitni procesor, MMU in vsaj megabajt pomnilnika za jedro, a gre tudi s precej manj.

Grinberg je uporabil čip ATmega1284p, ki je 8-bitni mikrokrmilnik z arhitekturo RISC. Teče s 24 MHz in ima 16 kB pomnilnika SRAM ter 128 kB prostora. Pomnilnika je torej za poganjanje Linuxa nekoliko premalo, zato je dodal 16 MB prek modula SIMM ter gigabajtno SD-kartico. Osembitni procesor Linuxa ne more poganjati, zato je napisal emulator, ki simulira procesor ARMv5TE na SoC PXA255. Tako je čip pridobil sposobnost poganjanja 32-bitni aplikacij in MMU.

Efektivna...

Slashdot - Danes mineva natanko 30 let, od kar je Intel predstavil prvi mikroprocesor na arhitekturi x86. Osmega junija 1978 predstavljenemu 8086 so sledile generacije 80286, 80386, 80486 in končno Pentiumi, katerih ime se je obdržalo v vseh naslednjih inkarnacijah. Za vse te procesorje je značilno, da so zgrajeni okrog iste arhitekture z imenom x86. Vsaka generacija je prinesla dodatne ukaze, a hkrati obdržala združljivost za nazaj, tako da lahko najnovejši večjedrnik danes teoretično poganja programe pisane za 8086.

Že omenjeni 8086 ni prvi Intelov mikroprocesor za domače uporabnike, saj je že sedem let prej izšel štiribitni 4004, kasneje pa še osembitna 8008 in 8080. Seriji 8086 in 8088 so tedaj reklamirali kot zoro nove dobe in verjetno se še sami niso zavedali, kako prav so imeli. Toda pot zgodovine ni bila določena vse do leta 1985, ko so pri Intelu splavili prvi 32-bitni procesor, 80386. Uspehi 80486 in Pentiuma so zakoličeno pot le še dokončali, iz tira pa jih ni vrgla niti...

The inquirer - Kitajska se že nekaj časa trudi z izdelavo lastnega procesorja, ki bi bil primeren za širšo uporabo. Tako jim je končno uspelo izdelati procesor po imenu Godson-2 oziroma Dragon, ki je 64 biten procesor z manjšo napako - je namreč kopija procesorja MIPS R10000, kar bi lahko Kitajcem povzročalo težave pri poskusih prodaje enot v tujino. Zaenkrat se procesor prodaja zgolj na domačem trgu, v tujino bi pa lahko prodrl kot procesor, uporabljen v napravah zabavne elektronike. Eno resnejših ovir za Kitajce predstavlja tudi njihov proizvodni proces, ki zaenkrat za sodobnimi zaostaja okoli dve generaciji.

Slashdot - Ta teden mineva 30 let od izida prvega mikroprocesorja na svetu -Intel 4004. Prvi štirje biti na poti v prihodnost, še preden se je večina slo-techerjev sploh rodila... Ja ja, računalniki imajo tudi zgodovino, ne le prihodnosti. Bo treba enkrat organizirat eno razstavo starih računalnikov... Evo, še slikca: