Slo-Tech - Ena izmed najbolj slavnih matematičark, ki je imela izjemen vpliv na razvoj računalništva, je brez dvoma Grace Hopper. Matematičarka z doktoratom z Yala, ki je med drugo svetovno vojno delala v mornarici na razvoju računalnika Harvard Mark I in tam ostala do leta 1949, je v naslednjih letih in desetletjih razvila številna orodja, ki so danes del standardnega repertoarja. Iz njenega dela na prevajalniku A-0 se je na primer razvil COBOL.

Tudi ko se je leta 1966 upokojila iz kot rezervna častnica v mornarici, se je kmalu vrnila v uniformo. S posebno izjemo, ki ji jo je dodelil Kongres zaradi izjemnih sposobnosti, je še dolgo let delala v mornarici. Leta 1983 je bila povišana v kotraadmiralko, a tudi po dokončni upokojitvi leta 1986 ni nehala delati. Eno izmed njenih čedalje pogostejših opravil so bili različni govori in predavanja.

Eno najbolj znanih predavanj sega že v leto 1982, ko je predavala zaposlenim v NSA. Predavanje Future Possibilities: Data, Hardware, Software, and People so tedaj tudi posneli, a žal na dve kaseti AMPEX. Posnetek zato javnosti ni bil dostopen, kar je bila izključno tehnološka omejitev. Ameriška NARA (National Archives and Records Administration) je sedaj na zahtevo NSA uspela obnoviti posnetek, ki so...

Nvidia - Nvidijina Computexova predstavitev je tokrat minila brez večjih najav; z eno izjemo: arhitekturo Rubin, ki bo nasledila Blackwell.

Kdor je bil od Jensena Huanga pričakoval, da bo na Computexu 2024 v svoji značilni usnjeni jakni iz pečice potegnil novega geforca, je bil tokrat razočaran. Glavnino predstavitve je sestavljal vnovičen povzetek truda, ki ga zeleni velikan potroši za razvoj infrastrukture za poganjanje strojnega učenja, od vsakovrstnih orodij za generativne algoritme do platform za nadzor robotov. To se sklada z govoricami, da bomo od novih igričarskih kartic letos bržda videli zgolj paradnega RTX 5090, medtem ko bo glavnina družine RTX 50 prispela prihodnjo pomlad. Geforci so bili tokrat pravzaprav še najbolj prisotni ob promociji iniciative RTX AI PCs, s katero želijo v podjetju očitno ukrasti nekaj vetra iz jader Microsoftu in tamkajšnjemu standardu Copilot+ PC, oziroma spomniti, da so zmogljive grafične kartice še vedno precej hitrejše od enot NPU, ko gre za...

Nvidia - Na letošnji pomladanski konferenci GTC so pri Nvidii najavili naslednico arhitekture Ampere za superračunalnike - Hopper.

Nvidia že lep čas ni več zgolj proizvajalec grafičnih kartic za poganjanje Crysisa^TM, temveč ponuja širok izbor rešitev za obdelavo podatkov in soočanje z najzahtevnejšimi tehničnimi problemi našega časa, ki se tičejo mnogoterih ter raznolikih področij, od medicinske diagnostike do robotike. Navadni smrtniki lahko dobijo okviren vpogled v to čorbo dvakrat na leto, ob pomladnem in jesenskem dogodku GPU Technology Conference (GTC). Tudi letošnja prva konferenca je pokala po šivih od demonstracij avtonomne vožnje, prepoznave govora, modeliranja proizvodnih linij in podobnih reči - seveda vse na podlagi Nvidiinih rešitev v oblaku, ki vključujejo tako strežniške farme z njihovimi čipi kakor tudi programska okolja, kakršna je platforma Omniverse. Mimogrede; slednja je letos naposled dobila tudi pravo oblačno izvedbo, Omniverse Cloud, ki v pretočni izvedbi teče na...

Nvidia - Nvidia na uvodni predstavitvi letošnje konference GTC sicer ni kazala domačih oziroma igričarskih izdelkov, zato pa je bil dogodek do roba napolnjen z rešitvami s področij oblačnega in superračunalništva, pa strojnega učenja, grafičnega dizajna, vožnje in celo omrežij 5G.

Začetek pomladi je zadnja leta čas za obisk kuhinje Nvidijinega šefa Jensena Huanga, kjer nas v pečici čaka dišeč svež silicij. Tudi letos Nvidijina prireditev GPU Technology Conference (GTC) poteka na daljavo, a to firme ni oviralo, da v uvodno prezentacijo (skrajšan video povzetek) ne bi nabasala toliko reči, da je pokala po šivih. Če se za štart lotimo kar najav novega hardvera: podjetje po neslavno zamrlem Project Denverju snuje nov CPU na Armovi tehnologiji, ki nosi ime slovite ameriške programerke in admiralke Grace Hopper. Procesor Grace bo prvenstveno namenjen spregi z Nvidijinimi strežniškimi GPUji, kjer bo reševal poglavitno težavo dosedanjih rešitev: preozko komunikacijsko cesto med GPUji in CPUji,...

Slo-Tech - Minili so časi, ko so bili podmorski komunikacijski kabli (sprva telegrafski in telefonski, kasneje še optični podatkovni) izključno v lasti operaterjev ali držav. Večji tehnološki giganti, kakršen je tudi Google, v zadnjih letih pospešeno polagajo lastne. Google ima že tri, sedaj pa bo dobil še četrtega.

Iz Mountain Viewa so sporočili, da bodo do leta 2022 položili novi kabel Grace Hopper (seveda poimenovan po slavni računalničarki), ki bo povezal New York z Veliko Britanijo in Španijo. V Veliki Britaniji bo kabel potekal do Cornwalla, v Španiji pa do Bilbaa. Gradilo ga bo podjetje SubCom, ki je zgradilo že dva Googlova kabla. Obstoječi Googlovi kabli povezujejo ZDA in Južno Ameriko (Curie), ZDA in Francijo (Dunant) ter Evropo in Afriko (Equiano). Poleg tega je Google član več konzorcijev, ki imajo v lasti še nekatere druge podmorske kable.

Novi kabel bo imel 16 parov optičnih vlaken, kar ni nič posebnega. Obljubljajo pa, da bo zaradi druge arhitekture imel boljšo zanesljivost....

ComputerWorld - Programski jezik COBOL je dopolnil petdeset let. Daljnega leta 1959 ga je začela razvijati Grace Hopper, častnica ameriške mornarice. Njena ideja je bila zasnovati jezik, v katerem bi lahko programirali v psevdoangleščini namesto v strojni kodi ali zbirniku, kot je bilo tedaj običajno. Kljub svoji starosti pa COBOL še zdaleč ni za odmet. Še vedno poganja na milijone bančnih avtomatov po svetu, v njej je napisanih tri četrtine poslovnih programov itd. Ocenjujejo, da je trenutno v uporabi 200 milijard vrstic kode v COBOL-u, vsak dan pa dobimo na stotine novih. Znanje COBOL-a naj bi bilo eno izmed varnejših znanj v računalniški branži, saj nudi najvarnejša delovna mesta.

Vse najboljše, COBOL!