Slo-Tech - Pravosodno ministrstvo v ZDA sodišču predlaga, da v razsodbi določi obvezno razkosanje Googla. To je seveda poenostavitev, saj je v predlogu razsodbe sedem ukrepov, ki bi preprečili nadaljevanje zlorabe prevladujočega tržnega položaja. Med njimi so obvezna odprodaja Androida, oddvojitev Chroma v ločeno podjetje in prepoved razvoja novih brskalnikov v Googlu. Prav tako bi moral Google financirati izobraževalne kampanje o prosti izbiri in menjavi brskalnikov in iskalnikov. Google ne bi smel več sklepati ekskluzivnih dogovorov in kupovati privzetega položaja iskalnika na različnih platformah (tako se na primer financira Mozilla, ki ponuja Google kot privzeti iskalnik, kar jim prinese večino proračuna). Nad Googlom bi naslednjih deset let bedeli nadzorniki, ki bi preverjali spoštovanje zavez in pazili, da se Google ukrepom ne bi izmikal.

Googlov vodja pravne službe nad predlogom ni navdušen. Vztraja, da bi ob takšnem razpletu največ izgubili ameriški in svetovni potrošniki. Razdelitev...

Slo-Tech - Sodišče v Washingtonu je v ponedeljek razsodilo, da ima Google na področju spletnih iskalnikov prevladujoč tržni položaj, ki ga je dosegel in ga še naprej vzdržuje z nezakonitimi praksami. Problematični so zlasti dogovori z drugimi deležniki, denimo z Applom in drugimi proizvajalci pametnih telefonov, saj z njimi de facto blokira konkurenco. V 286 strani dolgi sodbi je sodnik Amit Mehta natančno zapisal vse argumente in številne zanimive podrobnosti, ki so prišle na dan med sojenjem.

Google je monopolni položaj izkoriščal za dvigovanje cen spletnega oglaševanja. K temu so prispevali ekskluzivni dogovori, ki so omogočali neovirano dvigovanje cen brez posledic. Google je zapravil milijarde dolarjev v dogovorih s Samsungom, Applom in drugimi, da je njegov iskalnik privzeta izbira na njihovih napravah. To med drugim Googlu omogoča, da letno ustvari več kot 300 milijard dolarjev prihodkov pretežno iz oglaševanja. Google ima monopol na področju oglaševanja pri iskanju (search text ads),...

Slo-Tech - Protimonopolni proces ZDA proti Googlu je postregel z zanimivim podatkom: velikan je predlani plačal kar 26,3 milijarde dolarjev, da je bil njegov iskalnik privzeta izbira v množici brskalnikov.

Trenutno v Združenih državah poteka eden najpomembnejših sodnih procesov v zgodovini IT industrije, namreč protimonopolna tožba tamkajšnjega pravosodnega ministrstva proti Googlu. V njej država trdi, da so sporazumi, ki jih je velikan sklenil z različnimi drugimi akterji na trgu, da ti njegov iskalnik postavljajo na prvo mesto oziroma kot privzeto možnost, v svojem jedru nepošteni, oziroma protikonkurenčne narave. V Mountain Viewu se skušajo braniti predvsem na način, da zmanjšujejo pomen takšnih pogodb in trdijo, da so na tržišču namesto tega vodilni predvsem zaradi lastne inovativnosti. Zaslišanja so se pričela 12. septembra in bodo trajala skupno 10 tednov; prvih 5 je priče klicalo ministrstvo, sedaj je že na vrsti Google. Doslej smo daleč največ kolobocij videli okoli dileme, kateri od...

Bloomberg - Evropska unija bo začela nov postopek zoper Google zaradi kršitev protimonopolne zakonodaje, poroča Bloomberg. Še ta teden naj bi Komisija poslala uradno ugotovitev o možnih kršitvah (statement of objections), kar predstavlja uradni začetek preiskave.

Google je bil v preteklosti v Evropi že večkrat oglobljen. V zadnjih petih letih so mu izrekli za osem milijard evrov kazni, in sicer za Android (4,34 milijarde evrov), AdSense (1,49 milijarde evrov) in spletne nakupe (2,42 milijarde evrov). Globe lahko dosežejo 10 odstotkov prihodkov podjetja, a so zneski običajno precej nižji. Najnovejša preiskava bo usmerjena v oglaševanje. Google z oglaševanjem ustvari okrog 80 odstotkov vseh svojih prihodkov, lani na primer 225 milijard dolarjev.

Evropska unija je prve preiskave v Googlov oglaševalski imperij začela predlani, in sicer so spremljali dostop do uporabniških podatkov, ki jih imajo konkurentje, in morebitno oviranje. Google ima na področju spletnega oglaševanja prevladujoč tržni...

Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo in osmerica zveznih držav so sprožili novo tožbo proti Googlu, v kateri trdijo, da si je na nedovoljene načine pridobil monopolen položaj na področju spletnega oglaševanja v ZDA in ga zlorabil.

Google je z nekaj čez 200 milijardami dolarjev letnih prihodkov iz naslova oglaševanja največji oglaševalec na svetu. V rokah ima tako rekoč vse mehanizme za nadzor nad potjo oglasov od tistega, ki jih ustvari, do potrošnika, saj bedi tako nad barantanjem za oglasni prostor, kakor tudi nad nekaj največjimi svetovnimi spletnimi platformami. Do takšnega položaja je velikan prišel pretežno z nakupi; med drugim je denimo leta 2007 prevzeli DoubleClick in z njim povezano tržnico oglasnih prostorov. Zaradi tega se že poldrugo desetletje otepa očitkov o urejanju monopolnega položaja, ki imajo v zadnjih letih tudi zelo stvarne posledice: leta 2020 je pravosodno ministrstvo Združenih držav podjetje prvič tožilo zaradi monopolizacije spletnega iskanja in oglaševanja....

Evropska komisija - Evropska komisija je sporočila, da je uvedla preiskavo Googlovih praks na področju spletnega oglaševanja. Preverili bodo, ali ima Alphabet (holdinško podjetje, Googlov lastnik) nepošteno prednost v primerjavi s tekmeci. Ključni problem so podatki o uporabnikih, do katerih tretji oglaševalci nimajo polnega dostopa, Alphabet oziroma Google pa ga ima. Komisarka za konkurenco

Margrethe Vestager je dejala, da je spletno oglaševanje glavni kanal, prek katerega Google in založniki monetizirajo svojo prisotnost na internetu. Google zbira podatke o uporabniki, ki so uporabni za ciljano oglaševanje, hkrati pa prodaja oglasni prostor in tudi deluje kot posrednik za oglaševanje. Te mestoma konfliktne vloge predstavljajo nevarnost, da Google svojo prisotnost na praktično vseh nivojih oglaševalske verige izkorišča v lastni prid na nepošten način. Hkrati bo Komisija preverila še, ali Google podatke o uporabnikih zbira na dovoljen način.

Oglaševanje je izjemno pomemben vir zaslužka za številne...

Reuters - Dobro obveščeni viri agencije Reuters pravijo, da je Google uspel premagati zaskrbljenost evropskih regulatorjev za konkurenčnost, ki naj bi mu zato dovolili prevzem ponudnika fitnes trackerja Fitbit. Predstavniki Googla naj bi Evropski komisiji (EK) ponudili praktično enaka zagotovila, kot že lani, v času prvih razprav, torej, da bodo za podatke o Fitbitovih uporabnikih vzpostavili ločen podatkovni silos ter, da bodo ponudnikom drugih wearables, torej pametnih zapestnic in ur, prek API vmesnika omogočili lažji dostop do platforme Android. Še teden dni nazaj je bilo videti, da se s soglasjem Bruslja zapleta, saj so si rok za odločitev podaljšali do 23. decembra letos.

Če informacija drži, bo moral Google pred dokončno sklenitvijo posla preskočiti le še eno oviro, to je Avstralski varuh konkurenčnosti oz. Australian Competition and Consumer Commission, ki je v začetku avgusta svojo odločitev odložil še za nadaljnje štiri mesece, obenem pa so napovedali, da se bodo pri tem deloma...