Slo-Tech - Butch Wilmore in Suni Williams, ki ju je na Mednarodno vesoljsko postajo 6. junija letos pripeljal Boeing Starliner, sta bila prisiljena svoje bivanje v vesolju krepko podaljšati. Misija, ki bi bila morala trajati dober teden dni, se bo zavlekla vsaj do sredine julija, sporoča NASA. Misija, ki bi ju pripeljala domov, je bila namreč večkrat preložena. Sprva je Boeing sporočil, da bosta lahko domov potovala 26. junija, sedaj pa so to možnost prečrtali. A že misija, ki ju je peljala na ISS, je bila enkrat preložena. Še pred tem pa so s Starlinerjem dvakrat skušali odpeljati ljudi na ISS, a so izstrelitve odpovedali zaradi tehničnih težav.

Wilmore in Williams nista ujeta v vesolju, saj obstajajo drugi načini za njuno vrnitev, če bi bilo to nujno potrebno, a ta hip ni. Gneče na ISS do sredine avgusta ne bo, živeža je dovolj, zato bosta počakala, da bo Starliner spet normalno letel. Medtem ekipe na Zemlji preverjajo, v kakšnem stanju je Starliner, in izvajajo potrebne teste, ki bodo...

NASA - Boeingu in Nasi je v tretje vendarle uspelo pripeljati vesoljsko kapsulo Starliner do Mednarodne vesoljske postaje in se spojiti z njo, čeprav tudi tokrat ni šlo povsem brez problemov. Če bo vse po sreči, bo jeseni prevažala prve astronavte in Nasina potreba po ruskih sojuzih bo dokončno zgodovina.

Nasino prisilno sodelovanje z ruskim Roskozmosom verjetno ni obdobje, ki se ga bodo Američani spominjali s ponosom. Vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle leta 2011 pa do predlanskega zgodovinskega prvega poleta SpaceXove kapsule Crew Dragon z ljudmi namreč niso imeli lastnega sredstva za transport astronavtov v vesolje, zato so morali drago kupovati sedeže v sojuzih. Razvoj ameriškega plovila se je na koncu sožil na SpaceX in pa Boeing, s kapsulama Crew Dragon in CST-100 Starliner. Da gre prvemu odlično, vidimo vsakih nekaj mesecev, ko s Crew Dragonom v krožnico odpotuje nova skupina srečnežev, med katerimi so tudi že zasebniki, ki se podijo po orbiti. Starlinerjeva pot pa je po...

Spaceflight Now - NASA in SpaceX sta zakoličila predvideni datum prvega poleta v vesolje s posadko z ameriške zemlje po skoraj desetletju: kapsulo Crew Dragon z dvema astronavtoma naj bi izstrelili 27. maja, toda spričo pandemije koronavirusa bi se dogodek lahko tudi malce zamaknil.

Ko so leta 2011 Američani upokojili program raketoplanov Space Shuttle, so s tem ostali brez lastnih zmogljivosti za pošiljanje astronavtov v vesolje. Vse odtlej se morajo za polete na Mednarodno vesoljsko postajo zanašati na Rusijo in njene rakete ter kapsule Sojuz, pri čemer jim geopolitični tekmec sedeže zaračunava po precej zasoljeni tarifi okoli 80 milijonov dolarjev. Zato komaj čakajo, da bosta SpaceX in Boeing, katerima so pred šestimi leti naložili razvoj novih tovrstnih kapacitet, izgotovila lastni plovili. Pri tem gre občutno bolje SpaceXu, čigar kapsula Crew Dragon je lanskega marca že izvedla polet brez posadke, medtem ko je imel Boeingov Starliner decembra pri enaki nalogi ogromno težav in bo moral vajo...

Space News - Boeingovi kapsuli za pošiljanje astronavtov v Zemljino krožnico se je na prvem testnem poletu v vesolje zataknilo: medtem ko je izstrelitev potekala brezhibno, je prišlo do napake pri usmerjanju proti Mednarodni vesoljski postaji in plovilo je obtičalo v tirnici, od koder se bo verjetno jutri predčasno vrnilo na tla.

Boeingova kapsula CST-100 Starliner in SpaceXovo konkurenčno plovilo Crew Dragon tvorita temelje Nasinega načrta za vnovično pošiljanje ljudi v vesolje z lastnimi zmogljivostmi, kajti vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle morajo Američani za to mastno plačevati Rusom. Do letošnje pomladi je bil SpaceX v zaznavni prednosti, saj je marca brez posadke že dosegel ISS. Toda aprila se je zalomilo in eno od kapsul so izgubili v eksploziji ob preizkušanju motorjev, kar je dalo zagon Boeingu, ki se je sicer pretežno obiral. To pomeni, da oba programa zamujata, zato je bil petek za podjetje in Naso zelo pomemben dan: prvi polet Starlinerja proti ISSu, to pot še brez...

Slo-Tech - Z izstrelišča na Floridi so včeraj izstrelili SpaceX-ovo raketo Falcon 9, ki je v orbito peljala kapsulo Crew Dragon. Ta se bo danes srečala in spojila z Mednarodno...

Slo-Tech - Ko je raketoplan Atlantis 21. julija 2011 pristal v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, se je svet znašel v nenavadni situaciji. Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) so ljudi vozili le še Rusi, saj Američani prvikrat po dolgih desetletjih niso imeli plovila, ki bi bilo sposobno varno prepeljati ljudi v vesolje. Raketoplani so postali predragi in prenevarni, zato so se v NASI odločili, da bodo priložnost dali zasebnim podjetjem, ki so z velikimi državnimi vložki razvijala rakete in plovila za prevoz ljudi v vesolje. Toda ker razvoj ni končan, to že sedem let za NASO (in ostale vesoljske agencije po svetu) počno Rusi. In to ni poceni, saj sedež stane dobrih 70 milijonov dolarjev.

Tovor za NASO na ISS sicer...