Slo-Tech - Ta mesec bo začel Google ukinjati podporo za razširitve Manifest V2 v svojem brskalniku, o čemer smo obširno pisali lani. Kljub ugovorom razvijalcev in uporabnikov je že dlje časa jasno, da se bo Manifest V2 poslovil v korist naslednika Manifesta V3. Odmikal se je le datum, a tudi tega je sedaj konec.

Uporabniki najnovejših verzij brskalnika, ki sodelujejo v programih Beta, Dev in Canary, bodo že v naslednjih dneh dobili obvestila, da se podpora za Manifest v2 izteka. Najbolj prizadeti so seveda vtičniki, ki blokirajo oglase. Ti imajo v režimu Manifest v2 popoln nadzor nad nalaganjem strani in lahko počnejo karkoli želijo, torej tudi blokirajo vse. Pod Manifestom v3 pa bo to drugače, saj bodo brskalniku lahko le predlagali, kaj naj stori pri izrisu. Z vidika preprečevanja napadov MITM je to pozitivno, medtem ko bo blokiranje oglasov sedaj manj učinkovito oziroma predvsem prepuščeno na milost in nemilost Googlu. Ta ob tem poudarja, da ima novi API chrome.declarativeNetRequest več...

Slo-Tech - Razširitve v Chromu uporabljajo platformo Manifest v2 (Mv2), ki omogoča dostop do API chrome.webRequest, kjer imajo razširitve praktično neomejen dostop do elementov pri nalaganju spletne strani. To omogoča delovanje vtičnikov za blokiranje oglasov, denimo AdBlock, ki na vseh chromiumskih brskalnikih (Chrome, Vivaldi, Edge, Brave) učinkovito opravljajo svoje delo. Ni presenetljivo, da Google to precej jezi, ker je podjetje največji ponudnik oglasnega prostora na spletu. Junija se bo to korenito spremenilo - na slabše.

Tedaj bo postala obvezna uporaba naslednje verzije Manifest v3 (Mv3), ki bo precej manj darežljiva. Novi API chrome.declarativeNetRequest bo bolj restriktiven, saj bo blokiranje izvajal Chrome, razširitev pa bo lahko le zahtevala blokado. Ker bo obstajala kopica omejitev, denimo število pravil za filtriranje, bo rezultat manj predvidljiv in manj temeljit. Da se bo to zgodilo, je jasno že več kot leto dni, premikal se je le rok, kdaj bo Mv3 obvezen. Po juniju 2024 ne...

Slo-Tech - Leta 2002 je Danec Henrik Aasted Sørensen izdal verzijo 0.1 razširitve AdBlock za brskalnik Firefox, leta 2009 pa Američan Michael Gundlach za Chrome in pozneje Safari. Od takrat je to orodje za lažje navigiranje po medmrežju preneslo že več kot 60 milijonov uporabnikov. Ves ta čas pa ni manjkalo kontroverznosti, saj ustvarjalci pravijo, da je blokiranje oglasov samo še ena oblika piratstva. Lahko pa, da bo vsega že kaj kmalu konec (vsaj na brskalnikih Chromium).



Januarja 2023 bo Google Chrome nehal podpirati Manifest v2 (Mv2) - ta omogoča uporabo chrome.webRequest API - in bo začel uporabljati verzijo Manifest v3 (Mv3). To bo močno okrnilo uporabnost dodatkov za blokiranje oglasov na vseh brskalnikih Chromium (Vivaldi, Brave, Edge...)

So se pa temu že odrekli pri Mozilla Firefox-u, ki bo blokiranje oglasov še vedno dopuščal v polni meri in tako upal na rast deleža uporabnikov na trgu brskalnikov.

BBC - Zgodba o zaupanja vrednih overiteljih digitalnih potrdil (CA), ki so to zaupanje zaradi vdorov in nezavednega izdajanja ponarejenih certifikatov izgubili, dobiva nove razsežnosti. Že več kot teden dni je na tapeti nizozemski registrar DigiNotar, ki so ga napadli neznani hekerji (najverjetneje Iranci) in ga izkoristili za izdajo lažnih certifikatov. Sprva je bil odkrit le Googlov, kasneje pa se je število povzpelo na vsaj 531. DigiNotar je seveda izgubil vso kredibilnost in mesto v seznamu...

Slo-Tech - Čeprav med igranjem nasilnih iger in nasilnim vedenjem obstoji korelacija, kljub mnogo raziskavam še nikomur ni uspelo dokazati vzročno-posledične povezave. Rezultat raziskav so namreč diametralno nasprotni - da igre zmanjšujejo kriminal pa vse do prepovedi nasilnih iger zaradi streljanja. Le malo časa je trajalo, da so se pojavile prve špekulacije, da je bil tudi pokol v Oslu povezan z igranjem nasilnih iger. Morilec Anders Behring Breivik je namreč v svojem manifestu med drugim zapisal, da je Modern Warfare 2 odličen za vadbo streljanja, ker Evropejci pač nimamo možnosti vaditi v resničnem življenju kot na Bližnjem vzhodu.

Avstralci so lani po pregledu vseh študij ugotovili, da ni dokazov, da igre povzročajo nasilno vedenje. Še dlje...

Slashdot - Projekt FreeDOS te dni praznuje 15-letnico zagona, nas opominja Slashdot. Začel se je 26. junija 1994, ko je Microsoft naznanil, da ne bo več prodajal, razvijal in nudil podpore za svoj MS DOS. Takrat je Jim Hall objavil manifest, v katerem je pozval k razvoju odprtokodnega nadomestka. Pridružili so se mu še drugi programerji in kmalu je luč sveta ugledala prva alfa verzija. Do leta 2006 so nanizali vrsto beta verzij, 3. septembra 2006 pa so končno predstavili prvo stabilno verzijo FreeDOS 1.0, ki je v celoti združljiva z DOS-om. Razvoj še vedno poteka, program pa najdete marsikje: v emulatorjih, za igranje starih dosovskih iger in celo na prenosnikih za kupce, ki ne želijo za programsko...