Evropska komisija - Iz Evropske komisije so v torek sporočili, da storitve iMessage, Edge, Bing in Microsoftovo oglaševanje niso platforme, ki bi si po sveži uredbi DMA zaslužile strožjo obravnavo.

Ko je Evropska komisija lanskega septembra obelodanila spisek tako imenovanih vratarjev interneta (gatekeepers), je bila na njem šesterica velikanov, za katere se smatra, da ključno oblikujejo našo rabo spleta: Alphabet, Apple, Amazon, ByteDance, Meta in Microsoft. Njihove storitve, ki spadajo v skupino "ključnih" (Core Platform Service), so po novi uredbi Digital Markets Act (DMA) podvržene strožjim pravilom delovanja; med drugim bodo morale zagotavljati več odprtosti in sodelovati s konkurenčnimi storitvami. V primeru pogovornih aplikacij to denimo pomeni, da se bodo morale na nek način povezati z drugimi in v Meti so na začetku meseca pričeli razkrivati, kako bomo lahko v WhatsAppu sprejemali sporočila od zunaj. Toda ni nujno, da vse aplikacije omenjene šesterice zapadejo pod ključne. Osnovna kriterija...

Slo-Tech - Vrstijo se odzivi na Applovo napoved odprtja ekosistema iOS, kjer bo v EU omogočeno nameščanje aplikacije tudi iz drugih virov poleg uradne tržnice App Store. Čeprav se je sprva zdelo, da gre za velikodušno ponudbo, kar je Apple pospremil z besedami, da bo velika večina razvijalec aplikacij plačevanja manj provizij, so odzivi kritični. Ključna težava je posebna provizija, ki bo znašala 0,5 evra na leto za vsako nameščeno aplikacijo mimo uradne tržnice (oproščenih je prvih milijon namestitev).

To se sicer sliši zanemarljivo, a bo za številne aplikacije uničujoče. David Heinemeier Hansson, avtor Ruby on Rails, pravi, da gre za izsiljevanje. Kot primer je vzel Instagram, ki ima v EU okrog 250 milijonov uporabnikov. To bi pomenilo, da mora Meta samo za Instagram plačati 11 milijonov dolarjev vsak mesec. Podobno velja tudi za druge velikane, denimo Messenger, WhatsApp itd. To so zneski, ki niti za Meto niso zanemarljivo, zato je upravičen sklep, da ti ne bodo niti pomislili na zunanje...

Slo-Tech - Če pošljemo kratko sporočilo z iPhona na iPhone, bo prejemnik to prepoznal po modrem oblačku ob sporočilu. Kaj dosti to na funkcionalnost ne vpliva, razen da Applov iMessage ne podpira nekaj funkcij, ki jih klasični SMS-i, temveč šele RCS. Tak primer so na primer kratki odzivi (ne odgovori) na sporočila. Marsikdo je poizkušal, a nihče ni uspel zlomiti komunikacije iMessage z Applovimi strežniki. Zato je bilo toliko večje presenečenje, ko je Eric Migicovsky prejel sporočilo 16-letnega dijaka, da je zlomil iMessage. Migicovsky, ki razvija aplikacijo Beeper, je bil sprva skeptičen, a danes je izšel Beeper Mini, ki zmore točno to.

Beeper Mini lahko z Androida, Windows ali od koderkoli drug pošilja sporočila prek Applovih strežnikov, tako da jih uporabniki iPhona dobijo z modrim oblačkom. Aplikacija deluje brez težav in brez zapletov. Prenaša sporočila, slike, videoposnetke, odzive in vse ostale funkcije. Micigovsky trdi, da je vse skupaj legalno, ker ne uporabljajo nobene Applove...

Reuters - Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je danes pozval Applovega izvršnega direktorja Tima Cooka, naj podjetje bolj odpre zaprt ekosistem iPhonov. Po sestanku, ki ga je imel s Cookom v Bruslju v zvezi z novo zakonodajo (DMA), je Breton za Reuters povedal, da je napočil čas, da Apple in drugi tehnološki velikani odprejo svoja vrata konkurenci. Najsi gre za elektronske denarnice, brskalnike ali tržnice z aplikacijami, uporabniki iPhona bi morali imeti na voljo tudi konkurenčne storitve, je še dejal.

Gre za eno najbolj neposrednih opozoril Applu, da bi ga lahko Komisija resneje preiskovala, če ne bo sprememb. V začetku meseca je Komisija objavila seznam platform, ki štejejo kot vratarji (gatekeepers) na internetu. Med njimi sta tudi Applova App Store in Safari, medtem ko Apple iMessage komisija še preverja. Na seznamu ni iOS, ker nima prevladujočega tržnega deleža.

Breton poudarja, da Evropa podpira inovacije, a ne na račun varnosti in zasebnosti. To je zelo jasna usmeritev...

Evropska komisija - Evropski parlament je včeraj z veliko večino sprejel uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) in uredbo o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih oziroma DMA). Za DSA je glasovalo 539 poslancev, proti pa jih je bilo 54, vzdržalo se jih je 30. Za DMA jih je glasovalo celo 588, proti jih je bilo 11, vzdržanih pa 31. Vsi slovenski poslanci so glasovali za. Evropska komisija, ki je akta predlagala pred dvema letoma, je že izrazila zadovoljstvo nad razpletom.

Sprejem DSA in DMA ni presenečenje, saj sta po dvoletnih pogajanjih Evropski parlament in Svet marca (DMA) in aprila (DSA) potrdila končno obliko besedila. To je za bruseljske razmere izjemno hitro, kar priča o pomembnosti ureditve te materije. Formalno ju mora potrditi še Svet, nato pa bosta objavljena v uradnem listu. Ko bosta DSA in DMA začela veljati jeseni, bo naslednji velik izziv nadzor.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je v objavi na...

Slo-Tech - Nad Muskovim skorajšnjim prevzemom Twitterja ni univerzalnega navdušenja, temveč odzivi segajo od velikanskega odobravanja do pozivov uporabnikom k alternativam. Musk je za veliko prahu poskrbel sam s svojimi ekscentričnimi komentarji in vztrajnim ponavljanjem, da se zavzema za svobodo govora v najbolj dobesednem pomenu besede. Medtem ko se Twitter trenutno vsaj na načelni ravni bori proti dezinformacijam, sovražnemu govoru, nadlegovanju in nezakonitim vsebinam, bi bil Musk precej bolj popustljiv, če gre soditi po njegovih izjavah; sebe imenuje absolutist svobode govore (free speech absolutist).

Precej manj pa je Musk toleranten do drugačnih mnenj pri svojih zaposlenih. Ko je Tesla odpuščala, so odslovljeni podpisovali sporazume, ki so vsebovale klavzule s prepovedjo blatenja podjetja (non-disparagement clause). To v industriji ni nič nenavadnega, vsekakor pa ni ravno v slogu absolutne svobode govora. Musk ima na Twitterju blokiranih precej ljudi in organizacij, ki mu sedaj -...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca je na medmrežje pobegnil dokument, kako naj bi Google skušal vplivati na evropske politike, da bi ti manj strogo obravnavali tehnološke velikane. V dokumentu je Google orisal dvomesečno strategijo, kako bi "odstranil potencialne ovire" za svoj poslovni model, če bi EU sprejela zakonodajo, ki bi ga strožje regulirala.

Google je načrtovala agresivno kampanjo zoper francoskega komisarja Thierryja Bretona in druge. Google bi si prizadeval za pritisk na komisarja in krhanje podpore za prihajajočo zakonodajo v Bruslju (tako imenovani Digital Services Act). Sodeč po dokumentu, si Google želi spodkopati zamisel, da DSA za Evropejce ne bo prinesel dodatnih stroškov, in vsiliti zamisel, da bo omejil potencial interneta. Google se je v tej kampanji želel povezati tudi z drugimi velikani, denimo Bookingom. Google sprva dokumenta ni komentiral in ni želel potrditi, ali je pristen.

Sedaj pa se je direktor Sundar Pichai opravičil Bretonu. Evropska komisija je sporočila,...

Apple - Apple je uvedel največjo spremembo pogojev uporabe App Stora doslej, ki po novem vključuje preverjanje delovanja in posodobljenosti starih aplikacij. Doslej je namreč veljalo, da je v App Store sorazmerno težko priti (čeprav so tudi skozi Applov rigorozen postopek preverjanja kdaj že uspeli vtihotapiti zlonamerno kodo), ko pa je aplikacij enkrat sprejeta, tam tudi ostane. Odslej to ne bo več tako samoumevno.

Applov iOS se posodablja in ustrezno se morajo modernizirati tudi aplikacije, saj nekatere prazgodovinske ne delujejo več pravilno. Apple bo zato sredi...

Slo-Tech - Microsoft je na Ameriški urad za patente in blagovne oz. storitvene znamke (U.S. Patent and Trademark Office) naslovil zahtevo, da Applu ne podelijo blagovne znamke App Store, za katero je Apple zaprosil leta 2008. Tistega leta je namreč Apple splavil App Store za iPhone, danes pa lahko aplikacije tam kupujemo za vse naprave, ki poganjajo Applov operacijski sistem iOS.

Včeraj pa je Microsoft na Prizivno komisijo pri Patentnem uradu vložil predlog, da Applu blagovno znamko zavrnejo. Microsoft trdi, da je beseda 'app' generični termin za aplikacije in 'store' običajna angleška beseda, ki pomeni trgovino, zato App Store ne more biti zaščitena blagovna znamka. O usodi App Stora bo odločala Prizivna komisija.