Slo-Tech - Lanskega januarja je Springerjeva revija European Physical Journal Plus s sorazmerno nizkim faktorjem vpliva, ki ni specializirana za podnebno znanost, objavila članek, ki je na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih požel neobičajno veliko pozornosti. V njem so štirje italijanski fiziki ugotavljali, da v pojavnosti ekstremnih podnebnih dogodkov, denimo izjemnih padavin, poplav, suš, ni opaziti trendov. Zaključili so, da dostopni podatki ne potrjujejo navedb o podnebni krizi. Članek je leto pozneje umaknjen, ker njegovi sklepi niso podprti s podatki.

Že takoj po objavi članka, ki so ga z veseljem povzemali portali, ki dvomijo o podnebnih spremembah, so se oglasili številni strokovnjaki. Poudarjali so, da so ga napisali znanstveniki, ki niso strokovnjaki za podnebje, ki so zagrešili vrsto metodoloških napak. Podatki v njem naj bi bili izbrani selektivno in pristransko, zaključki pa niso bili v skladu s podatki. Dva izmed avtorjev članka, upokojeni jedrski fizik Renato Ricci in...

Slo-Tech - Medtem ko v znanstveni skupnosti obstaja zelo širok konsenz, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, med katerimi je najvidnejša posledica dvig globalne temperature, je v javnem diskurzu enotnosti manj. Tudi v medijih so debate pogosto uravnotežene tako, da imajo zanikovalci podnebnih sprememb enako zastopanost kakor nasprotna stran, kar nikakor ne odraža visokega konsenza v znanosti (nad 95 %). Ali lahko objektivno izmerimo, ali imajo zanikovalci podnebnih sprememb v medijih več prisotnosti, kot bi ustrezalo njihovi številčnosti in trdnosti argumentov? So stališča podjetij bolj zastopana od stališč znanosti in okoljskih organizacij? Sociologinja Rachel Wetts z Univerze Brown je v raziskavi, ki je objavljena v PNAS, poskušala storiti prav to. Ugotovila je, da so odgovori pritrdilni (že naslov članka se glasi In climate news, statements from large businesses and opponents of climate action receive heightened visibility).

Želene odgovore je težko dobiti, zato ima tudi...

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

Science Blog - Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...