The New York Times - Dva tedna po Muskovi kontroverzni objavi na omrežju X se odhajanje podjetij s platforme še ni končalo (plačljiv vir, alternativa) in bi lahko zanjo predstavljalo hudo težavo ob že tako nezavidljivem finančnem položaju.

15. novembra je Elon Musk na svojem omrežju X, nekdanjem Twitterju, odobravajoče odgovoril na objavo, ki je širila antisemitsko teorijo zarote, po kateri naj bi Judje "širili sovraštvo proti belcem" in Zahod preplavljali z migranti iz držav tretjega sveta. Izjava je zainteresirano javnost v ZDA razburila do te mere, da jo je obsodila celo Bela hiša, medtem ko so milijarderju v bran stopili razni skrajneži, ki jih je po prevzemu platforme množično spustil nazaj nanjo. Stvarnejši učinek pa je šele sledil, in sicer v reakciji množice podjetij, ki na omrežju X oglašujejo. Ko je namreč dan po Muskovi objavi analitska družba Media Matters pokazala, da se njihovi oglasi vrtijo ob rasističnih in drugače kontroverznih objavah, ki jih je sprožilo predvsem dogajanje po...

Slo-Tech - Družbeno omrežje X, torej nekdanji Twitter, je začelo preizkušati plačljivo verzijo strani. Pilotni projekt so začeli izvajati na Novi Zelandiji in Filipinih, kjer morajo novi uporabniki plačati en dolar na leto. V nasprotnem primeru ne morejo objavljati vsebin ali interagirati z drugimi uporabniki. Na obstoječe uporabnike sprememba ne vpliva, saj bodo še naprej lahko storitev uporabljali brezplačno.

Da si želi Elon Musk uvesti plačljivi X, ni nobena novost. O tem se na glas špekulira že več mesecev, špekulacije pa je podžigal kar Musk sam. Razlogov je več in presegajo zgolj finančni vpliv na stran. Čeprav ima X več kot 13 milijard dolarjev dolgov, je Musk v konkretnem primeru dejal, da gre za drugačen ukrep. Z njim želijo zmanjšati smetenje po platformi, delovanje botov in uravnotežiti njeno dostopnost.

Musk vse od prevzema Twitterja, ki je kasneje postal X, ponavlja mantro o botih in spamu na platformi. A hkrati so bile številne poteze po prevzemu nelogične, na platformi pa se...

Slo-Tech - Elon Musk je resno vzel lastne namere o X-u, nekdanjem Twitterju, kot aplikaciji za vse potrebe. Ta teden se je v njihovi politiki o zasebnosti pojavil zanimiv dodatek, ki bo začel veljati 29. septembra. X si odslej pridružuje pravico, da zbira tudi biometrične podatke o uporabniki, pa tudi zgodovino njihovih zaposlitev in izobrazbo.

X namerava biometrične podatke zbirate le od uporabnikov, ki bodo na to pristali. Za Bloomberg so namreč pojasnili, da bodo premijski računi Blue (z modro kljukico) imeli dodaten nivo zaščite, ki jo bodo predstavljale osebne izkaznice. Uporabniki se bodo lahko pri X-u identificirali z osebnim dokumentom, podobno kot na spletnih kriptomenjalnicah, s čimer želijo preprečiti potvarjanje istovetnosti. Za zdaj naj bi bilo to vse prostovoljno.

Druga novost pa je povezana s posredovanjem pri zaposlovanju. Minuli konec tedna je Twitter predstavil storitev Hiring (beta), ki konkurira LinkedInu. Za zdaj je Hiring na voljo za plačljive račune in podjetja. V...

Slo-Tech - Muskove zaletave izjave na družbenih omrežjih je sicer treba jemati z zrnom soli, a vsaj glede njegovega omrežja X - nekdanjega Twitterja - se često izpolnijo; navsezadnje je njegov lastnik in do nedavna tudi njegov direktor. Zadnja Muskova domislica je destilat njegovega dlje časa trajajočega neodobravanja ene izmed ključnih funkcij na X-u. Funkcijo blokiranja uporabnikov bodo sedaj zares ukinili, je napovedal, ker da ni smiselna.

Ali se bo to res zgodilo, ostaja zavito v tančico skrivnosti. Musk vztraja, da bodo blokiranje odpravili, ostala bo le možnost blokiranja zasebnih sporočil. Na X-u pa bi namesto blokiranja, ki blokiranemu preprečuje vsakršno interakcijo z uporabnikom, kar vključuje tudi zgolj branje in seveda komentiranje, izpopolnili utišanje (mute). Če uporabnika utišamo, njegovih umotvorov ne vidimo več, obratno pa ne drži. Prav tako kljub utišanju uporabnik še vedno lahko komentira, le opozoril ne bomo več prejeli.

Musk ni pomislil na podrobnost, ki jo...

Slo-Tech - Neodvisna raziskava je pokazala, da je med širše dostopnimi platformami Instagram najbolj problematična z vidika razpečevanja otroške pornografije. Raziskavo so izvedli The Wall Street Journal, Stanford Internet Observatory in Univerza Massachusetts Amherst. Odkrili so, da internetu obstajajo ogromna omrežja računov, ki ji uradno upravljalo mladoletni uporabniki, na kateri se prodaja otroška pornografija. Najpomembnejše omrežje je Instagram, ki je posebej učinkovit zaradi svojih algoritmov. Na Twitterju je bilo stanje v preteklosti boljše in se slabša, Telegram pa že zaradi načina delovanja v zasebnih pogovorih omogoča vse to.

V raziskavi so se osredotočili SG-CSAM (Self-Generated Child Sexual Abuse Material). Tako označujemo vsebine, ki jih je domnevno ustvarila oseba sama. Razpečevanje in posest tovrstnih posnetkov je še vedno enako kazniva, a je v preiskavah pogosto prezrt način širjenja tovrstnih vsebin. Glavna težava, ki jo ima Meta pri nadzoru in razbijanju krogov, ki širijo...

Financial Times - Eugen Rochko, ustanovitelj družbenega omrežja Mastodon, je sodeč po izjavah za Financial Times (plačljiv vir, alternativa) v zadnjih mesecih zavrnil najmanj pet resnih ponudb zunanjih vlagateljev iz Silicijeve doline in tudi po nedavnem navalu novih uporabnikov ostaja pri načelu, da bo platformo ohranil neprofitno.

Po vsestranskih akrobacijah, ki jih na svojem novem peskovniku po imenu Twitter uprizarja Elon Musk, je določen delež čivkačev pokukal tudi v smeri alternativ. Poleg Tumblrja, ki spričo tega doživlja pravi preporod, pa Reddita, je med prvimi na spisku sorodnih platform gotovo Mastodon. Po podatkih Sensor Towerja je število dnevnih prenosov aplikacije neposredno po Muskovem prevzemu Twitterja s približno 6000 poskočilo na prek 200.000, a se je nato vnovič umirilo - do pred nedavnim, ko je Twitter zajel nov val blokiranja računov, sunkovitih sprememb pravilnika in pa začasna prepoved povezav do drugih omrežij. Število aktivnih uporabnikov Mastodona je tako s 300.000...

Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

Slashdot - Spomnimo, da je leta 2007 ameriški ponudnik dostopa do interneta Comcast blokiral promet prek protokola torrent, kar je takrat Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) obsodila in zahtevala prenehanje blokiranja. Comcast je najprej zanikal dejanje, nato priznal rezanje pasovne širine za nekatere aplikacije ob največji obremenitvi omrežja. Šele Inštitut Maxa Plancka za programske sisteme v Nemčiji je dokazal, da je bilo blokiranje v veljavi neprekinjeno. Čeprav je prizivno sodišče aprila letos odločilo, da FCC nima pristojnosti od Comcasta terjati nevtralnosti interneta, proti Comcastu še vedno teče skupinska tožba, ki jo je vložil Jon Hart iz Kalifornije. Comcast sedaj ponuja poravnavo, kjer bi vsakemu prizadetemu uporabniku, ki bi pod kaznijo krivega pričanja izjavil, da je bila njegova internetna aktivnost v skladu z zakoni, vrnili 16 dolarjev. Comcast dodaja, da ponujeni znesek ne pomeni priznanja kakršnega koli napačnega ravnanja podjetja.

Robb Topolski uporabnikom svetuje,...