Slo-Tech - Evropski parlament je danes s prepričljivo večino poslancev potrdil uredbo o umetni inteligenci (AI Act), ki je nastajala od leta 2020 in je bila v končni obliki predstavljena decembra lani. Gre za prvo obsežno regulativo umetne inteligence na svetu, ki bo po besedah poročevalca z odbora za notranji trg zmanjšala tveganja, ustvarila nove priložnosti, zmanjšala diskriminacijo in poskrbela za transparentnost. Nekatere nedopustne prakse uporabne umetne inteligence bodo v EU odslej prepovedane.

Za uredbo je glasovalo 523 poslancev, proti jih je bilo 46, 49 pa se jih je vzdržalo. Vsi slovenski poslanci so uredbo podprli. Uredba, ki je začela nastajati še pred razmahom generativne umetne inteligence, umetno inteligenco razvršča v skupine glede na tveganje: neznatno, omejeno, visoko, nesprejemljivo. Uporaba v primerih, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje, ne bo dovoljena. Sem sodi na primer biometrično prepoznavanje ljudi, dasiravno je to v zelo omejenih primerih za organe pregona...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Evropski parlament - Na današnjem plenarnem zasedanju je Evropski parlament potrdil osnutek zakona o umetni inteligenci (AI Act), za katerega je glasovalo 499 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Ko bo začel veljati, bo predstavljal najstrožjo regulacijo umetne inteligence na svetu, s čimer želijo obvladati tveganja, ki jih njena uporaba prinaša.

Zakon, ki so ga začeli pripravljati še pred razmahom današnjih popularnih modelov (ChatGPT, Midjourney), bo močno reguliral rabo umetne inteligence. Glede na tveganje jo razvršča v kategorije z neznatnim, omejenim, visokim in nesprejemljivim tveganjem. Za prvo skupino omejitev ni, za drugo so manjše, za tretjo pa zelo stroge. Umetna inteligenca z nesprejemljivim tveganjem, kamor denimo sodi avtomatično prepoznavanje ljudi, se ne bo smela uporabljati. Zakonodaja obravnava tudi uporabo avtorsko zaščitenih vsebin za trening modelov, ki je sicer dovoljena, a bo treba jasno navesti, kaj se je uporabilo. Strožja različica, ki je prepovedovala uporabo avtorsko...

Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...

Slo-Tech - Vprašanje avtorskih pravic, ko se algoritmi za generiranje posnetkov ali besedil z umetno inteligenco učijo na velikih količinah tudi avtorsko zaščitenih vsebin, še ni razrešeno, zato se kopičijo tožbe, ki bodo morale dati odgovor na ta vprašanja. Proti avtorjem Stable Diffusiona, ki generira posnetke, je bila že vložena kolektivna tožba nekaterih avtorjev, sedaj pa jih toži še Getty Images. To ni presenečenje, saj so vložitev tožbe v Veliki Britaniji napovedali že januarja.

Getty Images je ponudnik fotografij za nadaljnjo uporabo (stock), ki ima v svojih zbirkah na milijon posnetkov za licenciranje. V tožbi, ki so jo vložili v Delawaru, trdijo, da je Stable Diffusion uporabil 12 milijonov posnetkov iz njihovih zbirk. Kot pravijo, Stable Diffusion ni zgolj uporabil teh posnetkov, temveč so odstranili ali ponaredili podatke o avtorskih pravicah ter v nekaterih primerih celo reproducirali vodni žig na posnetkih. Stable Diffusion naj jih sploh ne bi povprašal za licence, temveč je...

Slo-Tech - Eno izmed ključnih vprašanj, ki jih je zastavila nova tehnologija, bo dobilo odgovor na sodišču. Orodja umetne inteligence za ustvarjanje fotografij (in tudi drugih vsebin) so se učila z analizo milijard obstoječih izdelkov, ki so tudi avtorsko zaščitena. Ali so potemtakem tudi njihovih izdelki v resnici plagiati oziroma povedano drugače, ali se umetna inteligenca lahko uči iz avtorsko zaščitenih del brez soglasja avtorjev? Trije umetniki menijo, da ne, zato so v ZDA vložili kolektivno tožbo zoper Stability AI in Midjourney, ki sta ustvarila orodje Stable Diffusion, in DeviantArt, ki je ustvaril svoj generator DreamUp.

Sarah Andersen, Kelly McKernan in Karla Ortiz trdijo, da so tožniki množično kršili avtorske pravice milijonov umetnikov, ko so svoje izdelke trenirali na petih milijardah slik in posnetkov (baza LAION), ki so jih našli na spletu. To sploh ni prva tovrstna tožba, saj sta Matthew Butterick in odvetniška pisarna Joseph Saveri Law Firm, ki zastopata tožnike, že bila...

Slo-Tech - Še v začetku tega leta je ameriški Urad za avtorske pravice (US Copyright Office) zavračal registracijo del, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ji manjka ključna sestavina za zaščito: človeško avtorstvo. To ne pomeni, da mora biti človek edini avtor, mora pa biti njegov prispevek bistven. Povedano drugače: umetna inteligenca ne more biti nosilec avtorske pravice, to je lahko le človek (spomnimo se na opice).

Vsakršna stvaritev umetne inteligence torej ni a priori izključena, mora pa človek dokazati, kako je sodeloval in zakaj brez njega izdelka ne bi bilo. Ločnica ni enostavna, nedorečenosti pa je še toliko, da tudi Getty Images ne dovoljuje vsebin, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ne vedo, kako jih obravnavati.

Umetnik Kris Kashtanova je te dni uspel to dokazati. Urad za avtorske pravice je odobril registracijo stripa Zarya of the Dawn, ki ga je bil Kashtanova ustvaril z orodjem Midjourney. To je komercialno dostopno orodje za ustvarjanje slik. Pri tem je...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...