Slo-Tech - Od leta 2008 do leta 2024 sta se število prijav na študij računalništva in tudi število podeljenih diplom v ZDA strmo povečevala. Najhitrejša rast med vsemi študiji je povzročila, da je bilo predlani petkrat več diplomantov kot leta 2008. Trend se sedaj ustavlja, ugotavljajo v neprofitni organizaciji National Student Clearinghouse, ki spremlja in zbira podatke s 97 odstotkov ameriških univerz.

Lani se je vpis na študije računalništva prvikrat resno zmanjšal, in sicer za 8,1 odstotka. To je največji upad pri kateremkoli študijskem programu po letu 2020, s tem pa je študij računalništva na lestvici najbolj popularnih s četrtega mesta zdrsnil na šesto mesto.

Po drugi strani pa se povečuje vpis na študije na podatkovnih znanosti (data science) in analitike (data analysis). Še pred petimi leti je bilo nanje vpisanih nekaj sto študentov, lani pa že 35.000. Razlogi so mnogoteri, pomembno vlogo pa ima tudi napredek umetne inteligence, ki prevzema čedalje več nalog pri pisanju kode....

Računalniški muzej -

Z resnim usmerjenim izobraževanjem računalniških kadrov se je v sedemdesetih zelo povečala tudi potreba po neposrednem dostopu do računalniških kapacitet za praktično delo v okviru pedagoškega procesa. Na Univerzi v Ljubljani so prvi mini računalnik IBM 1130 sicer kupili že leta 1969 v okviru novega računskega centra Inštituta za matekatiko, fiziko in mehaniko(IMFM), nato pa so enak računalnik kupili še leta 1971 na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je med drugim služil kot terminal za oddaljeno povezavo na računalnika CDC 6400 in CDC Cyber 72. IBM 1130 so namestili v avli drugega nadstropja Fakultete za elektrotehniko in je bil večinoma namenjen za raziskovalno delo doktorantov in asistentov. Takrat je bil ustanovljen tudi Računalniški center Univerze v Ljubljani(RCU) z nalogo da skrbi za organizacijo in upravljanje z obstoječimi in prihodnjimi računalniškimi kapacitetami univerze. Strokovni svet za razvoj računalništva in informatike na univerzi je vodil prof.dr.Jernej Virant, za...

Računalniški muzej -

Teoretično računalništvo, ki je povezano z več področji matematike in elektrotehnike, se je na Univerzi v Ljubljani začelo razvijati že na začetku šestedesetih. V okviru študija tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo(FNT), ki se je začel izvajati leta 1961, je bil v učnem načrtu vključen predmet Programiranje. V tem času je bil ustanovljen tudi Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko(IMFM), ki je predstavljal pomembno mesto začetnega razvoja teoretičnega in praktičnega računalništva, predvsem s svojim Računskim centrom, ki je med drugim prevzemal tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost. Nekoliko pozneje je profesor in vodja Računskega centra IMFM dr.Tomislav Skubic enosemestrski predmet Programiranje uvedel tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Udeležilo se ga je približno 40 študentov, ki so imeli možnost preizkusa krajšega program na takratnem računalniku Zuse Z-23 v Računskem centru. Predmet se je izvajal nekaj let. Do sredine leta 1968 so za študente...

Računalniški muzej -

Razvoj računalništva je do začetka sedemedesetih prekosil celo najbolj optimistične napovedi. Zvrstila se je izredno zgoščena serija tehnoloških inovacij, ki so bile že vsaka zase tako daljnosežne in vplivne, da bi zaslužile naziv revolucija, od tranzistorja do integriranega vezja in nazadnje mikroprocesorja. Elektronski računalniki niso bili več le prestižni pripomočki za izbrane temveč so vse bolj postajali osnovni pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij kot celotne družbe. V povezavi z računalništvom in informatiko je industrija mikroelektronike postala temeljna infrastruktura na kateri se je gradil ves nadaljni razvoj, s pojavom prvih mikroprocesorjev pa se je že začela napovedovati naslednja četrta generacija mikroračnalnikov. V domačem računalništvu leto 1971 pravtako predstavlja naslednjo veliko prelomnico po letu 1962, ko smo dobili prvi elektronski računalnik. Pri nas so se v tem času namreč razširili računalniki tretje generacije, ki so že...

Računalniški muzej -

V obdobju burnega razvoja računalniških kapacitet pri nas med leti 1968-1972, ki večinoma sloni na računalnikih IBM/360, pa je vredno omeniti še nekaj drugih manjših sistemov. Že s tranzistorsko tehnologijo druge generacije so nastali pogoji za razvoj številnih manjših in bolj dostopnih računalnikov, ki so se lahko lažje vmeščali v klasično pisarniško okolje. Z novo tehnologijo TTL(Transistor-transistor logic) bipolarnih integriranih vezij pa je ta trend dosegel nov vrhunec. Najbolj razširjen primer te tehnologije so vezja iz serije Texas instruments 7400, ki so nudila velik nabor različnih logičnih vrat, stikal, števcev ipd. Na njihovi osnovi so bili zgrajeni najbolj značilni mini računalniki tipa DEC PDP-8 in HP 2100. Ti so posegali predvsem na področje vodenja procesov. Za njimi so v začetku sedemdesetih prišli na trg še izredno uspešni DEC PDP-11 in HP 3000. V to kategorijo pa se lahko vmeščajo tudi računalniki kot je bil IBM 1130, v šestdesetih najcenejši IBM računalnik...

Računalniški muzej -

V petdesetih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija, ki jo je sprožil izum tranzistorja in še posebej njegova nadaljna evolucija. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti in kompleksnosti rešitev, pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu. Novi računalniki druge generacije, ki so se množično pojavili na trgu po letu 1958, so bili veliko bolj zanesljivi in prilagodljivi, predvsem pa so bili manjši, cenejši in torej dostopni precej širšemu krogu uporabnikov. V razvitem svetu so bliskovito začeli nadomeščati prvo generacijo. Tudi v Sloveniji se je v začetku šestdesetih z zamudo začelo razpravljati o nujnosti razvoja in modernizacije računske tehnike, ki je bila še vedno na ravni računskih strojev. Izdelan je bil načrt za vzpostavitev večjega elektronskega centra v okviru Zavoda za...

Računalniški muzej -

Razvoj elektronike in osnovnih elektronskih elementov je do štiridesetih postopno omogočil prehod od elektromehanskih naprav k elektronskim napravam, ki so vse bolj lahko delovale brez kakršnihkoli premikajočih delov(solid state). Med aktivnimi elektronskimi elementi so se sprva razvili žarnicam podobni elementi imenovani vakuumske elektronke. Že kmalu za tem so se na osnovi vakuumskih elektronk na več mestih začeli razvijati prvi digitalni elektronski računalniki. To so bili veliki, težki, potratni in za današnje razmere nezanesljivi računalniki. Številke in podatke so predstavljali na digitalen način, s skupino sunkov oziroma stopenj. Ker imajo elementi elektronike le dve jasno ločeni delovni stopnji, da po elementu tok teče ali ne teče, pa so podatke predstavljali v binarnem številskem sistemu.

Prvi splošno dostopni elektronski računalniki so se na trgu pojavili v začetku petdesetih in so v naslednjih desetih letih v bolj razvitih državah že v veliki meri nadomestili računske...

Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v našem gospodarstvu si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja

V tokratni objavi obravnavamo pionirje uvajanja obdelave podatkov med našimi podjetji. Izziv so prva sprejela naša najbolj uspešna podjetja iz vse države, postopno pa je največja koncentracija...